Vprašanje
Spoštovani
Specialist ORL me je napotil na odstranitev mandljev na polikliniko. Sedaj pa sem izvedel da obstaja boljša, lažja rešitev in sicer operacija s koblatorjem. Prosim če mi lahko kaj več poveste o tem postopku, ali je res okrevanje po tem posegu hitrejše in lažje kot s klasičnim načinom rezanja mandljev. Ali je učinek operacije enak?
Hvala za odgovor
Odgovor
Pozdravljeni, mandeljne operiramo, oz. odstranjujemo na več načinov. Prvi, najstarejši, meni in mnogim najljubši je klasična odstranitev oziroma izluščenje iz lož s pomočjo skalpela, škarij, loparčka za luščenje, tamponov; hudomušno imenovanega "spudičiranje"- Ker po odstranitvi mandeljna iz žil, ki jih je več, običajno vsaj malo krvavi, krvavitev ustavimo z nežno elektrokoagulacijo ali s šivi. Druga metoda je koblacija, kar pomeni "cold ablation", to je odstranitev mandeljnov z aparatom, ki mandelj izžge, hkrati pa hladi okolno tkivo in hkrati opravi hemostazo, se pravi, da pri posegu in kasneje načeloma manj krvavi. Tretji način je laserski, ki mandelj izžge z veliko toplotno energijo. Problem je ker pušča globje poškodbe, ki so nepredvidljive in lahko pride do nevarne krvavitve še po 7 do 14 dnevih, če laser poškoduje steno žil. Četrti način je giljotinska odstranitev le dobre polovice mandeljna. Dvojno slepe študije pokažejo to in ono. Če jih financira proizvajalec aparata koblator, hvalijo to metodo, če laserja, pa drugo. V izkušenih rokah, ki jih vodi bogaboječa trezna glava in ob zavedanju nevarnosti, ki jih nosi operacija mandeljnov s katerokoli metodo s seboj, je operacija varna. V praksi pa vidimo, da vsakih par tisoč do deset tisoč operirancev pride do nevarnejše krvavitve, res redko pa operiranec celo izkrvavi. Natančne preiskave so pokazale, da je izkrvavitev možna v primeru anomalije žilja, posebnosti vštevilu in poteku žil, prispeva prekorajžen in ponižujoč odnos do operacije, ki sicer ni kaj posebnega in neustrezna organizacija dežurne službe ORL oddelkov, slabe prometne zveze, zanemarjanje pomembnosti natančnih navodil staršem operiranih otrok, nezavedanju nevarnosti pozne pooperativne krvavitve. Ponovno so na pohodu mnenja, da je potrebno šparati v bolnišnicah na ta način, da ukinejo stalno dežurno službo zdravnika in instrumentark, saj v Sloveniji zadnjih 15 do 20 let /verjetno zaradi ustreznega strokovnega pristopa in hitre adekvatne ponovne operacije in transfuzije krvi v primeru masivnejše krvavitve/ zaradi takojšnje ali pozne postoperativne krvavitve ni umrl nihče. V Avstriji je v parih letih umrlo OSEM ljudi. SEdaj tam potekajo študije, procesi... katerih izsledke moramo upoštevati tudi mi, ne pa čakati na lastne smrtne primere. Kot alternativo takega brezplodnega šparanja, ki ga pri zdravi pameti, ne bo podpisal nihče, predlagam zdravstvenim oblastem prepolovitev papirnate in mesene birokracije na nivoju ministrstva, ZZZS, bolnišnic... Prenehajo naj šteti vsak Aspirin posebej in kontrolirati zaposlene zuro, saj je naše delo timsko in se prekleto hitro vidi, če kdo samo skoči na WC, kaj šele, da izgine za kakšno uro. Da o kontramotivacijskem efektu ne trošim sline in papirja, ki ga je že pri soglasju za operacijo do deset listov, besed o operaciji pa lahko pacientu zaradi papirologije lahko nameniš prav tako deset.Takoj bo denarja za dežurno službo preveč. Organizacija in kvaliteta dela pa je najučinkovitejša, ko dežurni ekipi, zaradi perfektno opravljenega rednega dela, v dežurni službi sploh ni potrebno posredovati. Da zaključim, učinek operacije s koblatorjem je načeloma enak, še posebej če operater obvlada tudi druge tehnike in se ja sam_a odločil-a, da je koblacijska operativa enakovredna ali boljša. Sam, morebiti starokopitno prisegam še vedno na operativo s hladnim rostfrei jeklom, previdnim manipuliranjem s tkivom in natančno ustavitvijo medoperativne krvavitve. Srečno roko pri izboru.
Preberi še
Štefan Spudič, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV