Prenos infekcijskega agensa po okolici in na osebe je lahko direkten ali indirekten. Poznamo tri vrste direktnega prenosa: - prenos preko dotika, poljubljanja in spolnega odnosa, direktni prenos kapljice ( do 1m razdalje) - neposredni kontakt s kužno živaljo (ugriz, praska) ali agensom v saprofitni vlogi ( mikoze) - transplacentalni prenos (noseča mati). Indirektni prenosi: - mikrob se drži nosilca, na/v katerem se ne nujno tudi razmnožuje in preide na osebo preko specifičnega vstopnega mesta ( voda, hrana, kri, igrače, obleke, posteljnina, kirurški inštrumenti) - vektorski prenos - ta je lahko mehaničen- pasiven ( agens je naseljen na želu insekta, krilih ali nogah muh.., v prebavnem traktu), ali biološki ( agens se v insektu tudi razmnožuje oziroma razvija) - aerosoli - majhni delčki, sestavljeni zgolj iz mikrobov ali delno iz njih, delno iz druge substance, v velikosti 1-5 microM, ki se lahko prenašajo na zelo dolge razdalje, tudi več km (antraks, Q fever, legionela, ošpice, kuga) . Slednji se lahko uporabljajo v namen biološkega orožja! Opomba: čeprav se virus influence prenaša pretežno kot direktni, kapljični prenos, obstajajo dokazi o aerosolnem načinu prenosa influence znotraj bolniškega okolja v 53%.