Spoštovana, Najprej bi vam odgovorila na zadnje vprašanje: za vsa vprašanja, ki so povezana s psihičnim dogajanjem, je psiholog pravi naslov. Opisujete, da se pri vas pojavljajo nekontrolirani napadi joka, za katere ni vidnega razloga (npr. izguba, žalovanje…). Vzrokov za napade joka je lahko veliko, omenila bi le nekatere najpogostejše. Lahko so do neke mere povezani s hormonskimi spremembami v puberteti, če se sicer ne pojavljajo sočasno z drugimi motnjami razpoloženja. Lahko bi bili tudi simptomi depresije; nanjo bi bilo potrebno pomisliti, če napade joka spremljajo dolgotrajnejši (nekajtedenski) upadi energije, žalost, nerazpoloženost, občutki jeze, nemoči itd. Močno nihanje in menjave razpoloženja (občutki evforije, ki se izmenjujejo z jokavostjo) bi morda lahko napovedoval začetek razvoja bipolarne motnje. Nadalje jok lahko služi tudi za razbremenjevanje tesnobe (anksioznosti). Nanjo bi pomislili, če se sicer občasno ali pogosto počutite napeti, zaskrbljeni, nemirni ali če se celo pojavljajo znaki panike (tresenje, povišanj srčni utrip, občutek dušenja, mravljinčenje). Predlagam, da se pogovorite s svojo šolsko psihologinjo, ki vam bo znala zastaviti ustrezna vprašanja, s katerimi je mogoče bolje razmejiti, ali gre pri vas za del procesa telesnega in čustvenega zorenja, ali pa se morda srečujete s stiskami, ki so pripeljale do motenj razpoloženja. Pazite nase,