Pozdravljeni, srečujemo se z izzivi privajanje petletnega otroka na opravljanje velike potrebe v WC. V maju in juniju letos nam je uspelo preprosto brez komentiranja, kadar je "ušlo" v hlače. Sledila je nagrada: obisk živalskega vrta. Sledil je čas ko ni bilo potrebno hoditi v vrtec, ko se je občasno še posrečilo iti na WC, nato smo odpotovali na dopust, kjer pa je opravljanje velike potrebe na WCju sploh splavalo po vodi. Na vprašanje zakaj, sledijo izgovori, saj hočem it na wc pa ne morem ali pa saj hočem pa je že šlo v hlače. Po vrnitvi z dopusta smo sprva molčali v upanju, da se bo spet povrnilo stanje pred dopustom. Minil je že dober mesec od vrnitve, tudi vrtec se je pričel, velika potreba na WC še vedno ne uspe. Danes smo sicer brez kreganja samo izjavili opazko, da v hlače pa ja ne gre, kar se ni izkazalo za pravo pot. Otrok je planil v jok. Kaj delamo narobe, da otroku pri petih letih preprosto ne uspe iti na veliko potrebo na WCju? Nočno mokrenje je le izjema že dlje časa, bolj povezana z bolj vznemirljivimi dnevi, ko čez dan nima časa za počitek (tako misli, ker mu je od nekdaj škoda vsaka ura, ki jo čez dan prespi namesto da bi si počel, kar ga tisti dan zanima). Zdi se, da je takrat preprosto premalo spočit čez dan, da bi noč minila brez mokrenja postelje; tudi za preoblačenje se takrat zelo težko zbudi in sploh ne ve, da mu je "ušlo". Vnaprej hvala za odgovor. Zaskbrljena in z idejami izčrpana starša.