Spoštovani, poskušal vam bom odgovoriti, čeprav imam dokaj malo podatkov. Okrog osmega meseca starosti otrok pozna in loči tuje osebe. To imenujemo tudi »strah osmega meseca« in ga nekateri avtorji tudi imajo za t.i. »drugi organizator osebnosti«. Če vaša punčka uporablja opisane vedenjske vzorce samo ko je v vaši družbi, bi lahko šlo za eno in drugo. Lahko je tako navezana na vas (ali se čuti preveč nebogljeno, ko vas ni v bližini). Razvade pa niso virusi, da nas lahko okužijo in čez čas to prebolimo pa mine samo od sebe, kot nahod. Razvade ustvarjamo sami. Včasih starši radi vidimo, kako je naš otrok »navezan« na nas. Dejansko pa mogoče nima dovolj vzpodbud za samostojnost. Velik del komunikacije poteka neverbalno (brez besed). V tujini, če ne znamo jezika, tudi lahko komuniciramo brez besed. Naši gibi, naše reakcije, izraz lica in drugo nekaj sporočajo brez besed. Če smo do otroka preveč zaščitniški (hiperprotektivni), mu neverbalno sporočamo »pozor, v nevarnosti si, ne zmoreš…). In bližina pomembne osebe (to je praviloma mama) daje varnost. Mali otrok še nima razvitega abstraktnega mišljenja. Kar ne vidi, tega ni. Zato se včasih bojijo teme, ker, ko ugasnemo luč, soba izgine. Mamino bližino pa lahko čuti tudi po slušnem kanalu. Zato poskušajte peti, ko ste z njo, pa tudi, ko greste v drugo sobo. Tako bo vaša hčerkica vedela, da ste v bližini. Če so težave prehude, pa bi vam priporočal pogovor s psihologom. Vaši punčki želim lep razvoj, vam pa dosti samozavesti pri vzgoji. LP