Spoštovani! Dejstvo je, da je zelo malo žensk, za katere bi rekli strokovno, da so anorgazmične. Orgazmične težave imajo različne vzroke: Prvi predpogoj, da bo prišlo v spolni aktivnosti do orgazma, je najprej zadostna želja po spolnosti, nato pa prava stimulacija za doseganje zadostnega vzburjenja. Tehnike masturbacije so lahko tudi nezadostne, da bi ženska sebe pripeljala do orgazma, zlasti če ženska ne zmore/ne zna raziskovati svojega telesa in iskati načine za intenziviranje vzburjenja. Lahko ženska ni dovolj sproščena, zato »doživi« minimalno vzburjenje, se premalo ovlaži in to je kar pogost pojav! Lahko je razlog v nedoseganju orgazma, da se ne zmore osredotočiti na spolno dogajanje, ker je njena pozornost usmerjena – na primer v to, da še nikoli ni doživela orgazma in se miselno ukvarja s tem, ne pa da bi bila usmerjena na čutenje na primer dotikov. Kar precej ovir je torej, da do orgazmičnih izkušenj ne pride: tudi napačna stališča, predsodki do orgazma so pomembna ovira. Splošno prepričanje o delitvi orgazmov na klitorični in vaginalni je nepotrebno in strokovno neutemeljeno. Ovira so tudi predstave žensk, kako naj bi »izgledal« orgazem. Pri tem ni nobenega recepta! Nekatere ga bodo doživele kot intenzivno nehotno krčenje mišic okoli vhoda nožnice, pa tudi v predelu stegen, ali kot intenziven specifičen občutek toplote, ali kot nekakšno vibriranje; druge bolj psihološko, kot intenziven občutek sprostitve napetosti, notranje sreče, nekatere na duhoven način z občutkom povezanosti z drugo osebo, »z vesoljem«,... Vedeti moramo, da orgazem ni samo telesni dogodek in da ima ženska pravico, da ima svojega, edinstvenega, raznolikega. Nekatere ženske lahko ti orgazmični občutki tako preplavijo, so tako nenavadna in edinstvena izkušnja, da jo celo doživijo s strahom, in s «strašljivim«občutkom, »da se bodo osebnostno kar razblinile«. Ne tako redko si ženska, ki zase meni, da je njena spolnost nezadostna zaradi manjka izkušnje orgazma, postavi pred sabo zahtevo, da mora nujno doživeti orgazem in če ga ne, je to velik hendikep zanjo. Tako stališče in zahteva pa je neugodno za spolno dogajanje in tudi za partnersko zvezo. Par je sedaj pod stresom zahteve po orgazmu. Zdaj pa k vama: Ne verjamem, da bi partnerkino morebitno spolno eksperimentiranje z moškimi, ki je spolno ne privlačijo, Vajini spolnosti prineslo kaj pozitivnega, razen seveda njej, če je morebiti biseksualno usmerjena. Pomembnejše je to, da Vaša partnerka najprej razčisti sama s sabo, katera stališča ji od zgoraj naštetih morebiti preprečujejo v spolnosti bolj intenzivno uživati in stopnjevati vzburjenje. Potrebno je in nujno, da se »osvobodi« zahteve po orgazmu, nato pa začne graditi na pogojih za orgazmično izkušnjo. Do sedaj, kot sem iz pisma razbrala, ste predvsem Vi veliko vložili v njeno spolno zadovoljstvo in se tudi psihično obremenjevali, da bi jo osrečili tudi seksualno. Potreben bo obrat: ona sama bi morala začeti radovedno raziskovati lastno telo in mogoče več vložiti v Vajino seksualnost, v užitek! Nobenih pravil pa ni, kako se do orgazma pride in kakšen mora biti! Napačnih orgazmov pa tudi ni! Pri spolni aktivnosti pa je na primer tudi zelo pomembno spremljati dinamiko dihanja, gibanje telesa. Pomagajo tudi Keglove vaje, da ženska prepozna, kakšna je razlika med napetimi in sproščenimi mišicami. Vse te tehnike lahko spremljamo med masturbacijo. Poskušajte pa tudi pri sebi preusmeriti pozornost od zahteve, da morate za vsako ceno partnerko Vi pripeljati do orgazma, ker je najprej pomembno, da ona pride do sebi lastne orgazmične izkušnje pri samozadovoljevanju, ki ne bo identična Vaši. Velikokrat pomagajo tudi pripomočki, nekaj ste jih že poskusili. Upam, da Vama bo uspelo doseči obojestransko spolno zadovoljstvo. Srečno!