Vprašanje
Pozdravljeni. Stara sem 20 let in se soočam s
težavami, ki so zadnje čase tako hude, da me ovirajo
mene in ljudi, okrog mene. Vsak dan v mojem
življenju je poln sovraštva do same sebe, pesimizma
in strahov. V življenju ne vidim nič dobrega in očitno
ne cenim stvari okrog sebe. Imela sem zelo težko
otroštvo (smrt očeta po dolgoletni bolezni, 14 let
življenja v laži). Pridejo dnevi, ko se počutim precej
dobro, ampak večino dni se sovražim in težko shajam
sama s seboj. Z mamo se o težavah ne morem
pogovoriti, fant mi ne zna pomagati. Ne vem več na
koga naj se obrnem.
Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Odgovor
Spoštovani!
Očitno ste se znašli v precepu lastnih negativnih misli ki so plod retrospektivnega pogleda na dosedanjo življenjsko zgodbo in posledičnega, nekonstruktivno pesimističnega načina formiranja pričakovanj prihodnosti.
Sklepanje, da je življenje težko in kruto in, da bo vedno tako, na osnovi vašega težkega otroštva je preuranjeno in vam škodi. Kot otroci- smo odvisni od odraslih ljudi in njihove sposobnosti obvladovanja življenjskih preiskušenj, ki jo povzemamo po modelu učenja in posnemamo medtem, ko pa v dobi odraslosti temu ni več tako. Lahko in moramo začeti razmišljati s svojo glavo in aktivno spreminjati slabo v dobro.Tudi, če si okoliščin vedno ne izbiramo pa lahko izredno vplivamo na dojemanje le teh in pri vztrajnih je rezultat ta, da kljub slabim pogojem iz svojega življenja lahko napravimo zgodbo o uspehu za razliko od tistih, ki jih že vseskozi spremlja naklonjenost ugodnih življenjskih dejavnikov pa svojo pot zaključijo povsem drugače kot bi bilo pričakovati, srečno, J.K.L.
Preberi še
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV