Spoštovana gospa doktor! Imam dva problema, sta ločena, pa vendar povezana. Zelo, zelo boli sinova nezvestoba. Je poročen 8 let, ima dva majhna otroka. Izvedela pa sem, da se kar pogosto videva z drugo žensko. Iz telefonskih klicev (po 100 na mesec in prav toliko SMS) sem ugotovila, da gre za poročeno žensko, brez otrok. Ko mi je nekega dne prekipelo, sem mu zastavila o tem vprašanje. Zgodilo pa se je ravno tisto, kar sem se najbolj bala. Začeli se se družiti, kot "družinski prijatelji". Snaha seveda ne sumi nič, naju z možem pa boli. In tu se začne moje drugo gorje. Moj mož je drugače nežen človek. Ne bi skrivil lasu človeku, pa čeprav bi ga močno užalil. Zapre se vase in ob priliki se znaša nad mano enkrat z ignoriranjem, z čudnim obnašanjem, ki ga ne znam opisati. Velikokrat ne rečem prave besede, ne znam se prav obrniti, ko grem na kakšen sestanek, je užaljen, češ, ali ne moreš biti doma, kam te nese...On pa ne gre nikamor, preseda se iz kavča na ležalnik in nazaj. Z sinom se noče pogovoriti, vendar ga vidim, da mu ni vseeno in tudi on močno trpi. Gledava vnučke in solze nama prihajojo na oči. Vem, da v taki družini najbolj trpijo otroci. Najhuje pa je, ker živimo v isti hiši in videvam njegove neupravičene izhode. Kaj se doma izgovori, da mu žena verjame, mi ni znano. Zgodi se mi, da bi najraje spakirala kovček in nekam odšla. Tako se ne da živeti. Sem sladkorna bolnica in nikakor ne morem urediti sladkorja, menim, da vse zaradi razmer. Prosim, svetujte mi, kaj naj storim. Naj bom tiho in trpim naprej? Naj se pogovorim z sinom resno na štiri oči? Z možem se ne morem pogovorjati o tem, snahe pa tudi ne bi za enkrat vpletala. Mogoče bo pa sama odkrila, kaj se dogaja. Doma sem še samo zaradi vnučkov, saj nimajo kje biti, če je snaha v slžbi, sin pa je pri ..... in takrat jih da meni v varstvo. Ne vem, če sem se obrnila na pravi naslov. Če se nisem, mi prosim svetujte, kje bi bil pravi naslov. Hvala za vaš dragocen čas in lepo pozdravljeni.