POPovi zdravniki

Nenavaden občutek v roki

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.

01. 11. 2009 18.15

Vprašanje

LP. Zanima me zakaj imam na desni roki tak nenavaden občutek kot da nebi imel prstov, čeprav roko in prste normalno uporabljam v vsakdanjem življenju. Moti me predvsem to ko sprostim roke ali da jih ne uporabljam ta občutek kot da bi bil brez prstov. Nevrolog 2x bp. Te težeave so se začele pribljižno pred 5 meseci bil se pro osebnem zdravniku večkrat, potem me je napotil k psihologinji zaradi težav v šoli( ker nisem moge biti v šoli sam ko sem vstopil sem doživel panične napade) bil sem misli da celo malo depresiven cca. 2 meseca nismem šel iz hiše večino časa sem preživel v sobi. Psihologinja me je tudi napotila naj grem na pregled k nevrologu, kajti ugotovil sem da moje psihične težave izvirajo prav iz mojega občutenja dese roke, stalno sem biu na internetu in pregledoval kakšne bolezni bi lahko imel. Našel sem bolezen, ki se imenuje MS(multipla skleroza) nato sem biu prepričan da je to. Vsi od psihologinje do nevrologa ki sem biu na pregledu 2x so zatrjevali da mi ni nič, da si domišljam. NEkako sem uspel prebroditi krizo z ukvarjanjem in samopostavljanjem diagnoz. Vendar mi je nenavaden občutek v desni roki ostal, mislim pa da se mi sedaj ko se je spet začela šola nekako nisem to jaz, včasih se mi zdi kot da to nisem jaz največkrat ko nisem zaposlen ko sem sam v svoji sobi pa ponovno premišljujem o mojem zdravju. Zanima me če so te težave z roko res lahko psihično povezane, kajti mislim če bi mi to nekdo lahko zagotovil, (ker fizično niso odkrili ničesar), da bi se jaz lahko sprostil in na vse skupaj pozabil. Star sem 19 let. Hvala

Odgovor

Spoštovani, Ker so pregledu pri nevrologu in splošnem zdravniku izključili telesne vzroke, bi vaše težave najverjetneje umestili med somatizacije oziroma somatoformne motnje. Pri somatizaciji telesni simptomi v resnici pomenijo čustveno komunikacijo, izražanje čustvenih in psihosocialnih stisk skozi telesne težave. V Mednarodni klasifikaciji bolezni je somatoformna motnja opredeljena z naslednjimi kriteriji: a) dolgotrajni številni in variabilni simptomi, za katere ni bilo mogoče najti ustreznega zdravljenja; b) vztrajno odklanjanje zagotovil več zdravnikov, da ni nobene fiziološke podlage za simptome; c) vsaj delno oslabljeno družinsko in socialno funkcioniranje, ki je posledica simptomov in iz njih izhajajočega vedenja. Značilna za to motnjo je tudi preokupiranost z zdravjem, s simptomi, iskanjem telesnih vzrokov in podobno (…stalno sem biu na internetu in pregledoval kakšne bolezni bi lahko imel… jaz največkrat ko nisem zaposlen ko sem sam v svoji sobi pa ponovno premišljujem o mojem zdravju…). Pogosto se pojavlja sočasno z anksioznimi in depresivnimi težavami (…ker nisem mogel biti v šoli sam ko sem vstopil sem doživel panične napade, bil sem misli da celo malo depresiven cca. 2 meseca nisem šel iz hiše večino časa sem preživel v sobi….). Povezanost med čustvi in s telesnimi simptomi je kompleksna: anksioznost in depresija pogosto povzročata telesne znake, telesni znaki povečajo bolnikove skrb, saj strah pred boleznijo še poveča tesnobo in depresivne občutke, kar ima za posledico še več telesnih znakov. Začaran krog se sklene. Ponavadi te motnje zdravimo psihoterapevtsko, v težjih primerih s kombinacijo zdravil (ponavadi antidepresivov) in psihoterapije. V psihoterapevtskem procesu, ki lahko poteka v skupini ali pa individualno, pacient skuša razumeti vzroke svojih čustvenih stisk, ki se izražajo skozi različne, tudi telesne simptome ter poiskati konstruktivnejše in uspešnejše načine za njihovo razreševanje. Zato vam svetujem, da se z vašim osebnim zdravnikom pogovorita o možnosti, da vas napoti na psihoterapevtsko zdravljenje. Pazite nase,