Spoštovani, Začela bi z vašim zadnjim stavkom: »Upam, da mi boste pomagali najti kompromisno rešitev- kako naj ga prepričam, da se vendarle odloči za ta korak.« Prepričati nekoga, da sprejme našo željo ali zahtevo, NI kompromis. Tudi vaša možna odločitev » za življenje z njim ki ga imam res rada in s katerim se odlično ujamem, pa vendar brez otrok,« NI kompromis. Otroke imamo ali pa nimamo. Kadar so želje tako na nasprotnih bregovih, je možnih več poti. Prva možnost je, da oba vztrajata na svojem, prepričana, da mora drugi pokazati brezpogojno razumevanje in se povsem prilagoditi in sta vse bolj in bolj jezna drug na drugega. Ponavadi se temu pridružijo različna čustvena izsiljevanja (če me imaš rad/a, potem boš…). Mogoče so celo skrajne enostranske aktivnosti: ženska skrivaj opusti zaščito pred nosečnostjo in partnerja postavi pred izvršeno dejstvo z nosečnostjo. A kakšno ceno bi za to plačal (ne)zaželen otrok? Moški, ki bi si nikakor ne želel otrok, bi se lahko celo skrivaj odločil za vazektomijo in trajno preprečil oploditev. V primeru, da togo vztrajata na svojih bregovih, bo partnerstvo verjetno kaj hitro ogroženo ali pa bosta oba partnerja nezadovoljna in nesrečna. Druga možnost je, da se eden ali drugi »ukloni« prepričevanju ali pritisku. Posledica je, da bo en partner zagotovo nezadovoljen in verjetno jezen, kar spet lahko ogrozi zvezo. Tretja pot pa je je, da se o razlikah pogovorita ter da drug drugemu iskreno povesta svoje razloge TER PRISLUHNETA argumentom drugega. Strah pred spremembo ali odgovornostjo pri vašem partnerju bi lahko kazal na to, da mu povsem ustreza življenje v dvoje in da si vas ne želi deliti z otrokom. Razlogi za to so lahko različni, pozna jih le on. Strah pred tem, da bi ga zapustili, lahko izhaja iz enake želje, lahko pa iz tega, da ne zaupa v vajino zvezo, da z njo ni zadovoljen. Lahko pa si otrok enostavno ne želi. Če je posredi strah, potem ga bo morda odkrit pogovor o razlogih lahko pomagal zmanjšati. Morda se partner boji, da bo odrinjen, če bi se vi (pretirano) posvetili otroku. Če pa si svojih otrok ne želi, boste morali najbrž sprejeti, da se ta verjetno ne bo kar tako pojavila. Po drugi strani pa je potrebno, da vi partnerju pojasnite, kaj vam pomeni materinstvo, kaj od materinstva pričakujete in ali si sploh lahko predstavljate dolgotrajno partnerstvo brez otroka. Skupaj premislita, kaj bi pomenilo za partnerstvo, če svoje želje eden ali drugi ne bi mogel izpolniti. Na koncu bosta morala vsak pri sebi premisliti, kaj bi vam pomenilo, kaj bi čutili, če bi se prilagodili želji drugega. V vsakem primeru je potreben odkrit pogovor. Če bosta poznala razloge in želje drug drugega, bosta lažje razumela, katera pričakovanja in strahovi se skrivajo za njimi in morda zato lažje zbližala svoje želje. Če sama tega ne zmoreta izpeljati brez prepirov in očitkov, bi vama lahko pri tem pomagal partnerski terapevt. Pazite nase,