Spoštovani, Najverjetneje izhaja problem vašega sina iz tega, da se med vrstniki vede tako, kot se vede v odnosu s starejšimi, na primer z vami, starši. Kadar starši svojim otrokom sporočamo, da nam je najbolj pomembno, da so čim bolj pridni učenci, kadar vzpodbujamo predvsem izkazovanje znanja in dosežkov, se kaj lahko zgodi, da je tak otrok prepričan, da je šolska pridnost in izkazovanj znanja tudi vstopnica v vrstniške odnose. Tak otrok pravzaprav pričakuje, da ga bodo vrstniki občudovali in sprejemali zaradi njegovih učnih dosežkov tako, kot to počnejo starši (in tudi nekateri učitelji). Za odnos med vrstniki pa so seveda pomembnejši drugi dejavniki, med katerimi je najbolj ključna sposobnost, da opazimo drugega, sprejmemo različnost in jo spoštujemo, da zmoremo sodelovati in deliti z drugimi. Če vaš sin sošolcem ne pusti do besede, jih s tem pravzaprav sporoča, da mu niso pomembni, da je zaradi znanja »boljši« od njih, čeprav se v resnici skuša le izkazati v očeh odraslih – učiteljev. Ja, tudi prostor in čas je treba deliti. To sošolci ponavadi doživljajo kot važnost, kot razvrednotenje in to jih jezi. Ker so še napol otroci, svojo jezo izkazujejo tudi s tepežem. Vaš je sin seveda razočaran, ker ga ne sprejemajo na enak način, kot ga starejši, ne razume pa, da k temu prispeva tudi sam, ko se jim ne skuša približati. Zato je nanje tudi jezen. Svojo jezo izraža skozi komentarje, ki pa jih sošolci spet doživijo kot razvrednotenje in so spet jezni…. Zavedati se je treba še, da lahko v vsaki socialni skupini, tako med otroci kot med odraslimi, tisti, ki se precej razlikuje od skupine, postane t.i. grešni kozel. Grešni kozel postane stalna tarča jeze, ki je v bistvu namenjena avtoritetam (staršem, učiteljem, šefom…). Tisti, ki s svojim vedenjem zelo poudarja svojo različnost, se bo hitreje znašel v tej neprijetni vlogi. Človek v tej vlogi zelo trpi, saj je nenehno zavračan, obenem težko izstopi iz nje. Najbrž bi se bolje vključil med vrstnike, če bo skušal bolj prisluhniti njim in se priključiti tudi v teme, ki zanimajo njih in če se ne bo več tako trudil izstopati z izkazovanjem svojega znanja. Tukaj mu lahko pomagate tudi vi, tako da mu pomagate graditi še druge vrednote poleg znanj in učnega uspeha. Usmerjajte ga v to, da bolj prisluhne drugim in skuša odnose graditi predvsem na vzajemnosti in ne na tem, da skuša očarati druge s svojim znanjem. Za svoje znanje bo morda od nekaterih dobil občudovanje, od nikogar pa naklonjenost, ki si jo v resnici močno želi. Odnosov morda ne bo mogel bistveno spremeniti v obstoječem razredu, lahko pa bo začel graditi povezave na drugačnih temeljih z novimi sošolci v srednji šoli. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se bo tam zgodba ponovila. Pazite nase,