Spoštovana, Razumljivo je, da čustveno reagirate na hčerin neuspeh pri študiju, vendar jezne in razočarane reakcije najbrž ne bodo pomagale pri reševanju nastale situacije. Vaša hči je odrasla in ima zato pravico, da sama odloča o sebi, vendar tudi sama nosi posledice svojih odločitev. To pomeni, da je izpolnjevanje študijskih obveznosti njena izbira, vi pa seveda pravico, da ji odtegnete v primeru neuspeha vašo finančno podporo. Ali boste to storili ali ne, je povsem vaša odločitev. Prav tako je njena izbira pitje, kajenje in piercing. Vam sicer to lahko ne ugaja, a na to v resnici ne morete vplivati. Menim, da je bila napaka storjena še v srednji šoli, ko ste se vi in profesorji močno angažirali, da jo je končala. Špricanje in laži najverjetneje kažejo na upor in večje čustvene stiske, o katerih bi se morali pogovoriti in jih razreševati že takrat. Z vašim angažiranjem glede učenja pa ste prevzeli zaključek šole, ki bi moral biti hčerkina motivacija, na svoje rame in jo s tem zaščitili pred posledicami njenih neustreznih dejanj (izogibanje obveznostim). Tako ste ji dali vtis, da se bo morda tudi v bodoče kdo drug potrudil, da bo ona dosegla svoje cilje, kar je seveda povsem nerealno. Kar ste zamudili takrat, poskušajte opraviti zdaj. Prvi korak je, da se BREZ ČUSTVENIH PRITISKOV (prizadela si nas, razočarala si na) poskušate pogovoriti z njo, kateri so razlogi za neuspeh pri študiju. Morda ni izbrala študija, ki bi jo zanimal ali ki bi mu bila kos. Morda se ni znala organizirati, morda se še vedno upira. Razloge pozna samo ona, od vašega medsebojnega zaupanja pa je odvisno, ali vam ji bo povedala. Nato se pogovorite, kako želi in namerava urediti nastalo situacijo (študijske obveznosti, vračilo štipendije, stroški študija itd.). Trezno ji pomagajte pretehtati, ali so njeni načrti tudi realno izvedljivi. Povejte ji tudi, ali ste ji pri tem pripravljeni pomagati, do kod in pod katerimi pogoji. Njena izbira je, ali bo vašo ponudbo za pomoč in z njo povezane pogoje sprejela. Če ji boste postavili pogoje in zahteve, postavite take, na katerih boste lahko tudi vztrajali. Soočite jo s posledicami in zahtevajte od nje, da prevzame odgovornost zanje. Marsikateri starši bi v taki situaciji recimo zahtevali, da si poišče delo in sama zasluži za vračilo štipendije. Najpomembneje pa je, da se pogovorite, kakšni so njeni kratkoročni in dolgoročni cilji glede študija, zagotavljanja eksistence in samostojnega življenja (ki je tako rekoč na pragu) in kakšne so njene predstave o rokih in o poteh, po katerih bo te cilje dosegla. Vi pa se ob tem lahko odločite, v kolikšni meri in na kakšen način ste ji v bodoče pripravljeni pomagati pri doseganju teh ciljev in pod kakšnimi pogoji. Pazite nase,