Pozdravljeni. No k Vam se obračam z enim vprašanjem kaj bi bilo z menoj in ali je to normalno ali ne?In da vam razložim svojo situacijo. Star sem 24 let in do konca študija imam še samo diplomo. Namreč dogaja pa se mi da sem zelo kako bi rekel temu potrt. Za vsako stvar, ki jo vidim slišim se jočem. Naprimer če je kaka glasba, če je film mi gre stalno na jok. Sedaj sem se moral odločati za delo izven svojega kraja in mi je tako težko,dosti sem prejokal da sem se odločil da bom šel na to delo čeprav ni tako daleč da ne bi mogel priti vsak dan domov. Zelo pogosto spim in se mi zdi da sem nonstop utrujen. Pogosto imam močne glavobole vendar niso migrene,pa tudi zdravsteveno stanje je zelo labilno,saj sem bolan pri vsaki najmanjši spremembi. Zelo težko navežem stike z drugimi,ker imam vedno občutek da sem jim storil nekaj slabega in na vsak način nočem da bi se kdo slabo počutil v moji drubži in vedno za vsako slaob stvar na svetu krivim sebe,ker ne morem ljudem in ostalim pomagati da ne bi bilo tako. Včasih se mi zdi da prekipevam od veselja a vendar v naslednjem trenutku sem lahko slabe volje in brez volje do življenja. Zato vam pišem tole pismo, ker si v resnici ne bi upal iti do pravega zdravnika da bi me videl,da bi videl moje težave.No še to kot otrok sem imel posamezne izbruhe jeze to je iblo do take mere da sm začel uničevati stvari, to se je pomirilo čez čas, a sedaj imam taki izbruh da praktično sem tako jezen a vendar nočem več poškodovati druge stvari in vedno tepem sebe po glavi ali kjer koli se da.Upam da mi boste lahko odgovorili na to kaj bi to lahko bilo ali bi moral kaj spremeniti v življenju da bi se stanje spremenilo, ker nočem vse življenje preživeti v nekem joku in strahu za vse. Hvala Vam in lep pozdrav.