Spoštovana, Vaše spreminjanje razpoloženja je lahko normalno, morda le zaradi okoliščin ali nekaterih osebnostih značilnosti (npr. hipersenzibilnost) malo poudarjeno čustveno odzivanje, ki je značilno za puberteto in adolescenco, lahko pa je tudi povezano s psihopatološkimi procesi, kakršne je na primer depresija. Vaše pismo daje premalo podatkov, da bi bilo mogoče ustrezno sklepati, zakaj bi pri vas šlo. Obdobje pubertete in adolescence je za vsakega mladega človeka krizno, saj je to čas oblikovanja lastne identitete in iskanja mesta v svetu in čas, ko se oblikuje človekova avtonomnost. Zdi se, kot da se struktura osebnosti ruši in na novo postavlja, ne da bi natančno vedeli, kam postaviti kakšen košček sebe. Obenem pa je tudi obdobje velikih zahtev, odločitev in pričakovanj. Odločitve, ki jih moramo sprejeti v tem času (npr. šolanje), pa imajo dolgoročne posledice na vse naše življenje, izkušnje tako mladega človeka pa so še prešibke, da bi lahko presodil, katere so najboljše zanj, zlasti, ko jih sooča s pričakovanji ali zahtevami staršev. In še ena velika sprememba se dogaja v tem času - mlad človek prehaja iz principa ugodja v princip realnosti. Otrok se odloča v skladu s tem, kaj je zanj v tistem trenutku najugodneje, kar mu takoj prinese zadovoljstvo, odrasli pa presojamo, ali je modreje trenutno zadovoljstvo odložiti, zato da čez čas dosežemo pomembnejši cilj. Pravimo, da začne človek predvidevati posledice svojih izbir. Prav tako je to čas, ko se mora odraščajoča oseba soočati z življenjskimi dejstvi, zahtevami in realnimi omejitvami. Dokončno se mora posloviti od iluzije, da je vsemogočna in da bo šlo v življenju vse po načrtih in pričakovanjih (…Res da mi življenje ni kot pravljica…). Razočaranja so pač del življenja. K stabilnosti razpoloženja nikakor ne pripomorejo tudi hormonska nihanja, ki so del spolnega dozorevanja v tem času. V obdobju pubertete in adolescence se zaradi vsega tega mlad človek večkrat srečuje z depresivnimi razpoloženji, pa tudi z velikimi krizami identitete, ko si zastavlja vprašanja lastnega smisla in ciljev - kdo sem in kaj hočem. In seveda: kaj zmorem. Lahko bi rekli, da se adolescent znajde pred matematično enačbo z veliko neznankami. Kadar pa odnosi s pomembnimi odraslimi pri dojenčku in otroku niso podpirali oblikovanja čustvene stabilnosti in jasne identitete, življenjske naloge pubertete in adolescence morda predstavljajo pretežko breme za mladega človeka. Porajajoča potreba po samostojnosti (separacijski impulzi) ter zahteve po odločanju jih spravijo v veliko stisko, ki se lahko kaže kot nihanje razpoloženja ali depresivna obdobja. Če bi se vaša razpoloženja stopnjevala ali že ovirajo vaše normalno življenje in šolanje, se o njih pogovorite s šolsko psihologinjo, ki vam lahko pomaga poiskati vzroke za vaše počutje in vam na osnovi tega svetovati, kako ga izboljšati. Pazite nase,