Spoštovana, Nočne more pri otrocih niso nič neobičajnega, večinoma same od sebe minejo med šestim in osmim letom. Običajno se pojavijo kakšni dve uri po uspavanju. Otrok je takrat lahko bled in znojen, zenice so široke, razbija mu srce, govori nepovezano, ne odgovarja in je lahko nasilen. Zjutraj se dogodka ne spomni. Nočne more zaradi sanjanja pa se pojavijo proti jutru, po njih je otrok pogosto vznemirjen in prestrašen. Vedno pa so posledica otrokove stiske: čustvene vznemirjenosti (strah, jeza, tesnoba, negotovost, nemoč…), preutrujenosti, spremembe dnevnega urnika, otrokove ali bolezni. Včasih lahko takšen vzorec spanja prekinemo tako, da otroka približno pol ure pred običajnim časom more zbudimo ali pa ga pomirimo s spanjem v sobi staršev. Pomagamo tudi z umirjanjem pred spanjem ali krajšim dnevnim počitkom. Ker pa pravite, da je bil otrok zaradi napadalnosti, ki je bila posledica separacijske tesnobe, že obravnavan pri pedopsihiatru, bi kazalo, da je morda mogoče sedanjo stisko povezati s tem, torej da se v sinu zaradi določenih razlogov spet nabirajo tesnobni občutki. Zlasti bi bilo smiselno na to pomisliti, če so se nočne more pojavila šele v zadnjem obdobju. Če je tako in če ukrepi za pomirjanje v doglednem času ne bodo prinesli izboljšanja, bi se bilo najbrž smiselno posvetovati z zdravnikom. Predvsem pa skušajte s pogovorom ugotoviti, kaj sina tako vznemirja, zakaj doživlja stiske, ki jih izraža skozi nočne more. Pazite nase,