Vprašanje
Pozdravljeni,
sem mamica 2,5 let starega sinka. Imamo veliko tezavo s spanjem. Nikoli ni bil za spanje kaj hudo priden, vendar je hitro zaspal nazaj ob dotiku ali podobnem. Zadnjih nekaj mesecev pa je drugace.
Zvecer sin zaspi normalno, brez vecjih tezav s prebiranjem pravljic okoli 20:30-21:00 ure. Potem je priblizno dve uri tisina in vse normalno, potem pa se zacne. Otrok se zbudi v joku, ko se mu priblizam, se otepa, joce krici, mizi in se premetava, leze na vse strani in tezko ga je zadrzati. Med tem pa ga nikakor ne morem zbuditi, ko nekako "dojame", da sem jaz, se me mocno oklene in potem je par sekund pomirjen, nato pa ponovno vse od zacetka. Vse skupaj traja od 0,5 -1 ure. Zraven mrmra, govori se dere odganja ne vem koga, skratka res je noro. Zjutraj, ko ga o tem povprasava, ne ve nic.
Tudi zjutaj in po popoldanskem pocitku se doma zbuja jokav, kar nekaj casa nazaj sploh ni bila praksa, je poklical ali prisel iz sobe sam, zdaj ne vec.
Naj povem, da ze od priblizno 4 meseca zivljenja spi v svoji sobi, zdaj sva mu kupila tudi normalno veliko posteljo. Da bi sel kdaj spat v najino posteljo z mozem noce niti slisati, ali pa to predlaga sam vsake toliko casa, niti ne enkrat mesecno. Enako tudi noce slisati in videti, da bi ga ponoci sel mirit moz. Samo jaz sem lahko tam, ko pac dojame, da sem jaz.
Sem v 5 m. nosecnosti in res je tole precej stresno in naporno, saj prakticno ponoci ne spim skoraj nic, saj se ko nima teh preganjavic zbuja na bolj umirjen nacin, se pa vseeno zbuja. Skrbi me, kako bo, ko dobimo se novega clana, ki bo sevda na zacetku tudi rabil nocno dojenje, res se bojim, da ne bom zdrzala.
Naj omenim se sledece, sin je v vrtcu, kamor z veseljem zahaja, tam s sapanjem nima nobenih tezav, enako tudi ko se zbudi. Ne joka in skupaj spi tudi 3 ure, kar se doma nikoli ne zgodi. Opazili smo tudi, da ko prespi pri babici in dedku, teh tezav ponoci ni, sicer se proti jutri zbudi, popije pozirek tekocine in spi naprej, take tezave so le doma, oz. morda ko se zraven jaz, ne vem.
Zadnjic sem klicala tudi sinovo pediatrijno, ki je na podlagi opisa rekla da gre za nocne strahove, ki naj bi jih imeli otroci z bujno domisljijo in ki mocno podozivljajo dogodke.
Samo se tole napisem, zvecer pazimo, da ne gleda televizije oz ce gleda je to Nodi ali pa kaksna podobna nezna risanka. Potem prebiramo pravljice, ki so tudi brez kaksnih bolj grozljivih podob ali cesa podobnega.
Sinu se tudi cez dan pozna, da je nekoliko bolj razdrazljiv, kot je bil, saj se verjetno pozna neprespanost. Tudi zase moram napisati enako :(, hvalezna vam bom za vsakrsem nasvet ali pomoc,
hvala in lep pozdrav,
M.
Odgovor
Pozdravljeni!
Bi se kar pridružila mnenju vaše pediatrinje. Med drugim in tretjim letom se otroku veliko dogaja, postaja bolj samostojen in neodvisen, razvoj na številnih področjih poteka hitro in v enem samem dnevu se zgodi veliko sprememb. Velikokrat je tega dogajanja toliko, da otroci šele ponoči vse to predelujejo oz. se vznemirjenje prenaša tudi na čas spanja. Druga stvar pa je, da se tudi ob nočnih zbujanjih oblikuje določen vzorec vedenja pri otroku. Če se starši v ta vzorec vedenja pogosto vključujemo, bo otrok seveda ta vzorec ponavljal in ohranjal, mi pa bomo potem sestavni del tega vzorca. Z drugimi besedami: če boste vedno vi tisti, ki boste sodelovali pri tolaženju in umirjanju sinčka, se bo takšne vzorec vedenja pri sinu ohranjal in boste to počenjali tudi v prihodnje, ker bo to pričakoval in zahteval od vas. Verjamem vam, da je takšno nočno vstajanje naporno, še posebno v času nosečnosti. Tudi zato bo potrebno spremeniti način reagiranja ob zbujanju sinčka. Seveda do spremembe ne bo prišlo na hitro, pač pa postopoma. Ob zbujanju skušajte otroka pomirjati ne da bi ga jemali iz postelje, umirjati ga skušajte samo z glasom in s čim manj drugih dražljajev. Poleg omenjenega pa je potrebno razmisliti, ali se v otrokovem življenju dogaja karkoli, kar ga vznemirja oziroma mu povzroča več napetosti. Če ste mu omenjali prihod novega člana, preverite, kako je razumel povedano. Če vam v mesecu ali dveh ne bo uspelo spremeniti težav, vam svetujem, da poiščete pomoč strokovnjaka (psihologa), ki vam bo pri reševanju omenjenih težav v pomoč. Srečno!
Preberi še
Mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV