POPovi zdravniki

Očetova pričakovanja

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.

26. 06. 2012 13.37

Vprašanje

Pozdravljeni, stara bom 26 let in se na vas obračam za nasvet. Z fantom živiva v podnajemniškem stanovanju v drugem kraju od doma in poleg študija tudi delava, tako da imava urejeno življenje. Problem je moja družina. Doma imamo kmetijo in oče vedno dela, tudi ko je že vse narejeno, vedno nekaj najde. To pričakuje tudi od mame (ki poleg tega hodi tudi v redno službo) in brata, ko pridem na obisk domov, tudi od mene. Za očeta ne obstaja nedelja, počitek, dopust.... Z mamo se večkrat slišiva po telefonu in vedno omenja, kako je utrujena od tega, kako ne more več prenašat očeta in podobno, jaz na drugi strani, se počutim nemočna in imam slabo vest, ker sem oddaljena od vsega tega (na srečo), čeprav mi ni problem poprijet za delo, vendar imam tudi svoje življenje. Mama se je že večkrat poskušala pogovorit z očetom, a ji ne prisluhne (pravi, da mama pretirava in da njena služba itak ni nič, saj samo sedi v pisarni). Zanima me, kako lahko nekomu dopoveš da je potrebno v življenju tudi uživati in si kdaj tudi oddahnit, ter da ne moremo vsi opravljati njegove službe (sam si je izbral, da bo ostal doma in delal kot kmet, kljub temu da je prej bil zaposlen drugod). Če smo iskreni, on ne naredi za nas veliko (razen, da nas nadere, da je sam za vse delo in da če nebi bilo njega nebi bilo nič),mi pa smo (moramo) njemu vedno na voljo.... Hvala za nasvet in lp

Odgovor

Spoštovani, stališč vašega očeta glede življenjskih prioritet ne boste mogli spremeniti, ne s pogovori in ne s prepiri, dokler jih sam ne bo želel spremeniti. To pomeni, da bo on verjetno vse življenje dela brez počitka in enako pričakoval tud od okolice. Prav tako vi ne boste mogli vplivati na odnos med staršema, kakor tudi to, da vaša mama ne zmore očetu jasno povedati, koli je pripravljena (in tudi koliko zmore) poleg službe narediti tudi na kmetiji. Ne bo pomagalo pritoževanje ali pričakovanje, da bo oče sam uvidel, temveč se bo morala mama postaviti zase. Tega ne morete tudi vi narediti namesto nje. Kaj pa lahko vi naredite? Glavni problem pa vidim v tem da se vi čutite nemočni in imate slabo vest ob tem, ko se vaša mama pritožuje nad očetom, pa še jezni ste nanj, čeprav vi ne živite doma in od vas oče ne zahteva in pričakuje dela doma . S tem v bistvu prevzemate nase materine probleme, saj se ona počuti nemočna in morda tudi kriva, če ne naredi vse, zaradi teh občutkov in nezmožnosti, da bi postavila mejo, pa je jezna na očeta. Te občutke potem s pritoževanje prenaša na vas, vi pa jih doživljate kot svoje. Pa niso ne vaši in niti realni: mama se bo morala sama postaviti zase, če bo hotela karkoli spremeniti. Morda pa je del njene samopodobe tudi to, da je pridna in vsem na razpolago in morda sama niti (nezavedno) ne želi zmanjšati svojih obremenitev, ker bi se potem mogoče čutila nekoristna ali slaba žena in mama. Nič od tega pa ni vaš problem, kaj ne? Pravim vam namreč, da skušajte razločiti med vašimi in materinimi občutki ter med vašimi in njenimi problemi in prenehajte skrbeti za materine občutke. Enako pa se boste morali tudi vi naučiti postaviti zase in povedati, koliko ste vi pripravljeni še pomagati doma. Oče svojih pričakovanj ne bo spremenil, le vi lahko s seboj razčistite, koli ste se še pripravljeni angažirati in na tej točki odločno postaviti mejo. Seveda bo potrebno zdržati vse očitke in pritiske (z očetove in materine strani), pa tudi občutke krivde in morda celo občutek, da ste slaba hči, a sčasoma bodo vaši odnosi na ta način postali konstruktivnejši, vaši občutki pa vas bodo manj težili. Pazite nase,