Spoštovana, Ena od temeljnih nalog staršev je, da svoje otroke usmerjajo v samostojnost. K temu jih vodijo tako, da otroke vzpodbujajo k samostojnemu odločanju in jih učijo, kako tehtati možne posledice posamezne izbire. Na ta način jih učijo odgovornosti za svoje odločitve in njihove posledice. V nasprotnem primeru, če starši odločajo, kaj »je za otroke dobro«, jih vzgajajo v negotove in odvisne osebe (nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja, čustvena nezrelost…). Otroci, ki niso deležni vzpodbud za samostojnost in odgovornost, ostajajo najprej odvisno od staršev in njihovega mnenja, nato pa vse življenje od drugih ljudi, za katere menijo, da lahko bolje odločajo od njih. Nimajo samozaupanja, da bi odgovorno postavljali in uresničevali lastne cilje, so vodljivi po eni strani, po drugi pa nenehno jezni in zato občasno uporniški do tistih, ki odločajo zanje ali namesto njih. Vaš sin je že skoraj odrasel, čez leto dni bo uradno polnoleten. Vi mu sicer lahko prepoveste stike z dekletom, ne morete pa mu prepovedati in preprečiti čustev. Se vam ne zdi, da je skrajni čas, da sam odloča, kaj je zanj dobro? Ste morda pomislili, da ne morete nadzirati in usmerjati tega, kaj vaš sin čuti? Kako bi se vi počutili, če bi vaš mož ali vaš otrok zavestno ignorirala vaše občutke in čustva? Se vam zdi, da vaš sin tega ne čuti, kar bi vi ob tem čutili? Ste morda pomislila, da bi lahko bil vaš sin nesrečen, če ne bi imel stika z dekletom, v katerega je morda zaljubljen? Nesrečni ljudje ponavadi niso ravno uspešni v šoli in službi. Če boste še naprej skušali nadzirati sinove občutke in njegovo zasebnost, vas bo zelo verjetno slej kot prej zasovražil in vas na koncu povsem izključil iz svojega življenja. Si tega res želite? Najpomembnejše od vsega pa je: vaš sin ima svoje občutke in čustva, ki bi jih vi kot roditelj morali spoštovati in upoštevati! To ne pomeni, da naj bi otroci ravnali impulzivno, temveč da jih kot odgovorni starši učimo, kako upoštevati istočasno in občutke in realne posledice odločitev. Nenazadnje pa: s tem, ko svojim otrokom zaupamo, jim pomagamo graditi njihovo lastno samozaupanje ter sprejemanje odgovornisti. To pa si zagotovo želijo vsi odgovorni starši. Pravijo, da odgovorni starši skrbijo za svoje otroke, nadzorujoči starši pa so zaskrbljeni zanje ali namesto njih. Pazite nase,