Spoštovana gospa doktor, rad bi pohvalil vaše jedrnate in zdravorazumske odgovore in vam zastavil še eno vprašanje. Že več kot tri leta imam probleme - vedno večje- okoli stikov s svojo 13 letno hčerko. Sem brez lastnih sredtev in živim s partnerko. Domenjeni smo, da me vsaka dva tedna obiskuje hči. Žal ti stiki ne potekajo gladko, čuti se močno psihično manipuliranje, vsak obisk se konča s hčerkinim jokom, dejansko so stiki postali naravnost škodljivi in razkrajajajo obe družini. Zadnje čase se partnerka umakne iz stanovanja, da sva s hčerko sama, ona pa to izkoristi za to, da ves čas govori čez svojo mamo in njenega partnerja in pritiska name v smislu, da ji ne nudim dovolj. Dovolj je že stara, da bi lahko razumela, da sem v življenju zavozil in nisem kot drugi očetje, nisem zaposlen in na plečih partnerke. Torej ni moja kaprica ampak okoliščne, da je temu tako. Po vsakem obisku jo zariplo od joka predam njeni mami, kar pa se mi ne zdi v redu.Zelo mi je žal, da je temu tako, vendar to je moja realnost. Trudim se da bi ostal trezen in zdrav, ker sem se v preteklosti že zdravil zaradi odvisnosti in ne bi rad ponovno zdrsnil. Kaj mi svetujete, kako naj pristopim k temu problemu? Kako dopovedati, da naj bi vsaj dva obiska mesečno potekala v veselje in ne vedno sprevrženo z izsiljevanjem in medsebojnim obrekovanjem obeh družin?? Je to sploh možno in kako? Hvala lepa in lep pozdrav, Robert