Pozdravljeni! Menim, da skoraj vsi zobozdravniki odstranjujejo zobni kamen z ultrazvočnimi instrumenti, lahko pa svojega zobozdravnika povprašate ali tak instrument ima v svoji ordinaciji. Prvi začetki uporabe laserja v zobozdravstvu segajo v 60.leta.Vendar so šele v zadnjih letih razvili novo lasersko tehnologijo, ki veliko obeta in ki je primerna za obdelovanje trdih zobnih tkiv. Za trda zobna tkiva se uporablja erbij laser (Er:YAG – razvijati so ga začeli v 80.letih). Ta laserski žarek se močno vpije (absorbira) v vodi, ki jo tkivo vsebuje (tudi zobovina vsebuje vodo). Laser deluje tako, da upari vodo v tkivu in na ta način povzroči ablacijo (odstranitev tkiva kot posledica nenadne uparitve vode v tkivu). Takšna nenadna uparitev je mikroeksplozija majhnega dela tkiva (le na območju delovanja snopa laserskega žarka).Tekočina s katero so izpirali je najverjetneje vodni curek, ki brizga na delovno področje kjer delujemo z laserjem. Namenjen je hlajenju delovnega področja.Laser lahko nadomesti klasično tehniko svedra le v določenih primerih, ne pa vedno. Tekočina s katero so obarvali predele zobne gnilobe je bil najverjetneje označevalec zobne gnilobe, posebno barvilo, ki obarva predele zobne gnilobe, zdrave zobovine pa ne. Ker po laserski obdelavi zobovine stene niso ravne, zobovina pa ima mikroskopsko tudi veliko vdolbinic, je izdelavo plombe na tako obdelan zob najboljši material, z adhezivno tehniko ( materiali za bele plombe). To kar so »vlili« v zob je bila najverjetneje tekočina, ki se jo uporablja pri izdelavi bele plombe. Pri izdelavi bele plombe se namreč pred vnosom belega plombirnega materiala na zobovino nanesejo posebne tekočine, ki kanalčke v zobovini zapolnijo in se hkrati kemijsko vežejo na plombirni material, ki ga nanesemo (temu rečemo mikroretencija). Upam, da je moja razlaga dovolj preprosta, da ste jo lahko razumeli.