Spostovani! Moje tezave s prehrano se dogajajo ze od malih nog. Dedno sem namrec nagnjena k mocnejsi postavi, hitro se zredim,tudi kosti imam tezke. Lahko recem, da hujsam ze celo zivljenje.Ce to sploh lahko predelim kot hujsanje... Prvic sem se zacela paziti pri prehrani, ko sem bila stara priblizno 10let.Bila sem velika 149cm in tezka 49kg. Mami mi je kuhala razne manj kaloricne jedi in me poskusala odvaditi cokolade. Imam namrec zelo ljubecega dedka, ki me je vsako jutro,se preden sem se zbudila, na nocno omarico postavljal cokolade, ki sem jih pojedla,takoj ko sem odprla oci.S tem so se kilogrami kar kopicili,na kar je mami zaskrbelo za moje zdravje. Shujsala sem kakih 4kg,saj se tukaj ni slo zaradi kaksnih estetskih razlogov.Kot sem povedala,sem bila namrec se otrok. V puberteti pa so se zacela hujsanja pod vplivom raznih revij.Imam zelo neenakomerno porazdeljeno mascobo, zelo siroke boke in mocne noge,tako da me je takrat zelo prizadelo, ko nisem mogla nositi kril kot moje vrstnice.Hujsala sem 14dni s stradnjem,potem se nazaj zredila se vec. Naslednje leto se je dogajalo isto. Dokler nisem marca 2003 zacela z striktno dieto in se "resno lotila" hujsanja tudi s telovadbo. Stara sem bila takrat 17let.V 2mesecih sem shujsala iz 72kg(visoka sem bila170cm)na60kg.Vse lepo in prav,ko se ne bi s5 nazaj zredila.Takoj, ko sem prisla na zeljeno tezo,sem zacela dobesedno hlastati po hrani. Od takrat naprej sem shujsala se enkrat,seveda sem se potem nazaj zredila.Zadnje case, odkrar sem studentka,stara sem 20let,pa je stanje sploh sklabse.Hujsam in redim se na 14dni.Enostavno imam obcutek,da sem obsedena s hrano.Najem se kot bulimicna dekleta,le da te hrano zbruhajo,jaz pa potem spet 14dni stradam v upanju,da bom koncno prisla na zeljeno tezo,potem seveda obupam in zacnem se dobesedno nazirati.In spet se zredim...Ko se tako najem,grem iz slabe vesti v fitnes in tam telovadim toliko casa,da me je skoraj konec.Dobesedno zivim za hrano.Preden grem spat ze mislim,kaj bom jutri jedla, ko se zbudim je prva moja misel na hrano.Zabave se mi zdijo brez smisla,ce ne morem jesti tega, kar tam pripravijo...Na drugi strani pa kupujem jogurte z 0%mascobe in zapravim za to celo premozenje.Seveda zaradi mojega naziranja vse to nima efekta.Cel moj svet se vrti okoli hrane!Sedaj spet hujsam.V telovadnici sem kar se da pridna, vendar se vedno non stop razmisljam o hrani.In vem,da bom zopet popustila, ce si ne bom stvari uredila v svoji glavi. Kar pa mi ne uspe.Sama ne zmorem. Menite, da sem res zasvojena s hrano in da rabim strokovno pomoc?Te si namrec zelo zelim,kajti ziveti obremenjen s hrano je nevzdrzno!Drugace nisem pretirano debela moj itm je 23,vendar to je le sad mojih kratkih shujsevalen. Ce jih ne bi bilo, bi bila verjetno ze kot balon. Ker sem studetka, si kaksne drage pomoci ne bi mogla omisliti. Kje jo lahko poiscem in kaj je prav zaprav z mano narobe??Od kje ta zasvojenost??? Najlepse se Vam zahvaljujem za odgovor, ne veste, koliko mi vas trud zame pomeni. Se enkrat hvala!