Spoštovani! Lahko si zamislim, da vam mora biti zelo težko ob strani opazovati partnerjevo trpljenje, vendar menim, da mu vi, v kolikor sam ne čuti želje po spremembi trenutnega" životarjenja",ne morete kaj dosti pomagati. Funkcionalen partnerski odnos brez komuniciranja ne preživi tako, da s svojim načinom ,poleg sebe, ogroža tudi prihodnost vajine zveze. Vsak izmed nas je scenarist svoje življenjske zgodbe in nosi vso odgovornost za kakovost lastnega funkcioniranja. Z begom v pasivnost in zatiskanje oči pred neprijetnostmi in stvarmi, ki nam niso po godu, se le bolj in bolj odmikamo doseganju tistega notranjega občutka zadovoljstva, ki osmisljuje naš vsakdan. Menim, da vaš partner potrebuje strokovno pomoč, vi pa se morate odločiti koliko časa nameravati njegovo izmikanje težavam in pogovoru še tolerirati in ali ste pripravljeni, v primeru, da bo še naprej odklanjal nekaj narediti zase, zanj žrtvovati svojo priložnost za polno in aktivno življenje,lep pozdrav, J.K.L.