Vprašanje
Spostovani,
narocil sem si knjigo "Zasvojenost z ogljikovimi hidrati"; ali jo poznate inkaj menite o tej "filozofiji"? Ali je zdravo "zmanjsati" vnos OH na cca do 150g/dan? Kako naj upostevam OH, vnsesene s sadnjem in zelenjavo - verjetno ni enako, kot npr. testenine; kaksna je razlika med "naravnimi" OH in "umetnimi(predelana hrana)"?
Lep pozdrav in hvala lepa za odgovor.
DS
Odgovor
Spoštovani
Postavili ste kar nekaj zelo utemeljenih vprašanj. Najprej si moramo biti na jasnem, kaj knjiga, ki ste jo kupili, sploh je in kakšna je njena uporabna vrednost. Zavedati se moramo namreč, da je knjiga »Zasvojenost z OH« nekritičen prenos neke ideje na naša tla. Slovenci imamo povsem drugačne prehranske navade kakor Američani. Mislim, da se s tem strinjate. Ravno tako je pri nas sorazmerno malo oseb z nenormalno preveliko telesno težo – teh je v ZDA ogromno in njim je knjiga namenjena. Poleg tega pa je prevod zelo nekorekten in slab. Dobesedno porazen je.
Menim da osnovna filozofija, ki je v tej knjigi opisana, niti ni tako daleč od samega jedra. Je pa pristop popolnoma zgrešen – saj ni naravnan na povprečnega Slovenca.
Vnos OH na tako nizko količino ni smiseln, niti priporočljiv ne, saj potem kaj kmalu zaidemo v nizko ogljikovo hidratno dieto. Za te pa vemo, da so dolgoročno celo škodljiva ter da ob opustitvi zelo hitro dosežemo prejšnjo težo (+ dodatek).
Kako se boste vi odločili upoštevati OH, ne vem. Praviloma (po shemi piramide zdrave prehrane - pri nas ali v ZDA) upoštevamo vse OH - se pravi tiste, ki se nahajajo v bazi piramide =polnozrnati izdelki in…, tiste, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi, tiste, ki se nahajajo v mleku in tiste, ki jih jedem dodamo umetno (=sladice in sladkor).
Verjetno bo pri zadnjem vašem vprašanju nekoliko zmede (ki izvira iz same knjige). »Naravni OH« so tisti, ki se nahajajo v škrobnatih jedeh (polnozrnata živila, kruh, testenine), škrobnati zelenjavi (krompir), sadju in zelenjavi in mleku. Ti OH-aji se v živilih nahajajo povsem naravno, nihče jih tja ni dodal. »Umetni OH-aji« pa so tisti, ki jih v živila dodamo umetno - pogosto jih označujemo kot koncentrirane sladkorje. Nekoliko drugačen pomen imajo v knjigi. Zavedati se moramo, da povprečen Američan zaužije veliko več maščobe in živilsko obdelanih živil (industrijskega peciva, čipsa, kastnih sladic), kakor povprečen Slovenec.
Skratja, odmislite tričetrt knjige in dobili boste odlične napotke. Samo prave stvari morate odmisliti, kar pa je že malce težje.
Vem, da vam kaj dosti nisem pomagal; ste pa že sami stopili na dobro pot, saj ste ugotovili kar nekaj pasti, ki jih knjiga ponuja.
Srečno
Preberi še
Jože Lavrinec
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV