Spoštovani, Staranje in umiranje je del življenja. Če otrokom na zanje primeren način razložite, kaj se z nono dogaja in zakaj vam je hudo, bo to razumljivo in sprejemljivo tudi otrokom. Skrbi me le pogostost obiskov, saj to pomeni, da otroci skoraj polovico popoldnevov v tednu preživijo v skrbi za onemoglo nono, kar jim do neke mere omejuje možnosti sproščene in brezskrbne igre in drugih dejavnosti, ki pa jih otroci potrebujejo za svoj ustrezen razvoj. Tako pogosta skrb za ostarelo osebo je lahko zanje pretežko čustveno breme. Morda bi se le dalo le najti varstvo vsak za kakšen dan v tednu (kje pa je njihov oče?) ali pa morda vsaj nekoliko zmanjšate pogostost obiskov z otroci. Premislite in pazite nase,