Spoštovani, Prav v obdobju sedem do osem mesecev otrok začne ločevati med mamo in vsemi drugimi ljudmi, ni pa še (razvojno) uspel doseči občutka, da lahko brez mame zdržati ločitev od nje. Zato se prestraši in začne jokati, ko mama izgine iz vidnega polja. Temu strahu pravimo osemmesečna tesnoba (separacijska, ločitvena) stiska. Ta težava se pri večini otrok začne umirjati okrog leta starosti, vsaj do te mere, da otrok (po blažji in krajši stiski in negotovosti) lahko sprejme tudi nadomestno osebo za varstvo, ki pa mora biti stalna. Zato je takrat tudi prvi primeren čas za vključitev v vrtec. Torej, sinova reakcija je za njegovo starost povsem normalna. Če pa se do konca prvega leta njegova tesnoba ne bi začela umirjati, predlagam pogovor pri psihologu, ki je specializiran za razvoj otrok, da vama s sinkom pomaga zgraditi dovolj varno navezanost, da se bo lahko tudi za nekaj ur brez večjih težav ločil od vas. V pomoč so vama lahko tudi izkušene in razumevajo vzgojiteljice v vrtcu, ki vas vodijo skozi obdobje uvajanja. Srečno,