POPovi zdravniki

Otrok laže in krade

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.

01. 03. 2010 20.43

Vprašanje

Pozdravljeni Potrebujem nasvet kako ravnati,ko ugotoviš,da tvoj skoraj 11-letni sin veliko laže in krade? Kako odreagirati,kaj mu povedati,kljub temu,da se vsak dan pogovarjamo kaj je dopustno in kaj ne,kaj je prav in kaj ne...Sin ima mnogo vedenjskih težav,ki jih skušamo z razredničarko rešiti,ima namreč težave z vedenjem tako doma kot v šoli.Otrok ima na razpolago mnogo preveč bonitet ampak pod določenimi pogoji a njemu je za to vseeno.Primer o katerem govorim pa je sledeči...Pred božičem si je zaželel igro ki je zelo popularna med njegovimi sošolci in smo jo za božiča kupili,seveda jo bo lahko uporabljal pod pogojem,da sodeluje v šoli in dela svoje naloge,in njegova miselnost je pač taka da zakaj bi čakal,da si zaslužim,če lahko do tega pridem brez da naredim nalogo in fant je to šel ukrast v trgovino...Po odkritju te igrače sva ga z možem spraševala kako je do nje prišel nama je vztrajno zatrjeval,da je našel...po mesecu dni ko je prišlo na dan še nekaj stvari,ki jih je ukradel pa je priznal še za vse nazaj.Kaj storiti,naj ga zaklenem,da ne bo imel dostopa do trgovine,naj ga pretepem,kaj je tu sploh za storiti??? Razočarana

Odgovor

Spoštovana, Zakaj otroci kradejo? Majhen otrok do petega leta še ne zmore ločiti med tem, kar je njegovo in kar je tuje, saj tudi meje med otrokom in drugimi še niso povsem jasne in trdne. Največkrat vzame tisto, kar pritegne njegovo pozornost, ne da bi razumel, da bi s tem bilo kaj narobe, saj še ne more nadzorovati povsem svojih impulzov, zato tega ne bi smeli obravnavati kot krajo, temveč ga učiti o lastnini ter o upoštevanju drugih. Starejši otroci in najstniki naj bi že zmogli ločiti med prav in narobe in naj bi bili sposobni obvladovati svoje impulze in.s krajo pogosto izražajo različne stiske. Včasih se jim zdi, da bratje ali sestre dobivajo od staršev več ljubezni, pozornosti ali materialnih dobrin, pa skušajo s krajo izenačiti ta primanjkljaj. Drugi se skušajo postaviti pred vrstniki. Spet drugi se na ta način skušajo izogniti strahu pred odvisnostjo – tako da vzamejo, kar potrebujejo. Nekateri se čutijo osamljeni in sppregledani, pa s tem iščejo pozornost. Neredko je kraja oblika upora, morda zato, ker se jim zdi da imajo premalo razumevanja in ljubezni ali pa zato, ker doživljajo pričakovanja in zahteve staršev kot pretirana, preveč utesnjujoča. Vedno pa to pomeni signal, da je otrok ali mladostnik v veliki stiski. Kako ravnati? Čeprav so starši ob otrokovih krajah čustveno zelo vznemirjeni, saj se sprašujejo, kaj so naredili narobe, pa tudi močno jezni in prestrašeni, je najpomembnejše, da reagirajo mirno. Otroku je treba pojasniti, da je kraja nesprejemljiva tako za družino kot za širše okolje in ga poučiti o možnih posledicah. Otroku je treba ponuditi pomoč zato, da vrne ali plača ukradeno in vztrajati pri tem. Zagotovite, da otrok ne bo imel nikakršne koristi od kraje. Izognite se pridiganju, napovedovanju slabe prihodnosti ( slabo boš končal…) ter vrednostnih sodb otrokove osebnosti (tat si)! Predlagala bi, da razmislite, ali morda vaš otrok krade, ker potrebuje več pozornosti. V teh primerih lahko otrok s krajo izraža jezo ali se poskuša "maščevati" z staršema, ukradeni predmet pa lahko postane nadomestilo za ljubezen in naklonjenost. Zato bi si morali prizadevati, da bi dajali otroku več sporočil, da je pomemben član družine. Če pa se kraje navzlic vsem tem ukrepom ponavljajo oziroma so kraje le del vedenjskih otrokovih težav, ki kažejo na pomanjkanje ustreznega notranjega nadzora nad vedenjem, je potrebno poiskati strokovno pomoč: razvojnega psihologa, psihoterapevta ali pedopsihiatra. Ker pišete, da se pri vašem sinu pojavljajo tudi druge vedenjske težave, lahko kažejo kraje na stopnjevanje le-teh, zato bo bilo najbrž pri njem res dobrodošla strokovna pomoč. Pazite nase,