Pozdravljeni! Stara sem 33 let in pred 4 leti sem prvič v življenju dobila panični napad. Zgodilo se je med vožnjo v tunelu. Takrat sem se komaj obvladala in pripeljala iz tunela. Počutila sem se izjemno slabo, vsa prepotena, srce mi je razbijalo, vrtelo se mi je. Šla sem do zdravnice, ki me je zaradi mojih prejšnjih težav z rahlo povišanim pritiskom poslala na ultrazvok srca, naredila mi je ekg-vse v mejah noramle-za panični napad ji nisem povedala, saj takrat sploh nisem vedela kaj panični napad sploh je-ker sem takoj povezala zadevo z mojim pritiskom. Srce je bilo ok. Počasi so se zadeve umirile, le strah pred tuneli je ostal,tako da sem se jim pričela izogibat. Bila sem odlična voznica,ki je lahko prej vozila na konec sveta,kar naenkrat pa tako-zdaj me je že strah vožnje po avtocesti, sicer se spravim, ampak več kot 30 min ne zdržim,ne da bi me začelo oblivat. Tudi drugače se večkrat počutim slabo,sem zelo razdražljiva,velikokrat bi najraje skrila pred celim svetom, spet drugič sem čisto ok,nasmejana, srečna,dobrega počutja...a nekako me nenehno spremlja ta strah pred ponovnimi napadi,strahom.Žal imamo tudi službo tako, da se moram veliko voziti, kar od mene včasih res terja veliko napora. Zadnje čase imam probleme tudi s pritikom na prsni koš,oteženo dihanje,ponoči me preden zaspim kar nekajkrat strese, kot da bi pozabila dihati ali ne vem kako naj to razložim. Grozen občutek je,da sem nenehno malo nemirna,razen ko meditiram in si vzamem čas zase.zdravil ne jemljem,ker se bojim stranskih učinkov,predvsem pa to, da sem nenenhno na cesti.občasno jemljem persen in pijem čaj za pomirjanje.veliko sem si pomagala s knjigami,afirmacijami, meditacijami,ampak včasih je res težko,saj bi rada spet bila tista stara nasmejana punca,ki je ni bilo nič strah in je vedno bila pripravljena na skok v neznano. kaj mi priporočate? Hvala za odgovor.