POPovi zdravniki

Partnerjevo druženje s prijateljicami

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.

15. 06. 2009 21.14

Vprašanje

Pozdravljeni, stara sem 23 let, fant 25 let. Skupaj sva že dobra 4 leta. V najini zvezi se že dolgo časa nekako ne morem sprostiti. Neprestano mislim, da bo spoznal kakšno punco, ki bo boljša od mene. Moti me, ker se neprestano dopisuje (preko sms) s svojimi kolegicami, ki jih po toliko letih še nisem spoznala. Na faksu je spoznal tudi eno sošolko, s katero se nonstop pišeta po sms-ih, kar mene močno moti. Rekel mi je, da bi šel poleti z njo na izlet na morje, da bi ji pokazal staršev vikend. Mene je to res zelo zmotilo, nisem mogla verjeti, da bi mi kaj takega naredil. Zadnjič je tudi eno kolegico pozno zvečer povabil na pijačo, brez mene seveda. Pravi da sem preveč ljubosumna. Ali je to normalno, da se tako obnaša za svoja leta? Jaz kaj takega ne bi njemu nikoli naredila, tudi s svojimi kolegi se le redko pišem, le toliko da ohranjamo stike. Ima veliko ženskih kolegic, s kolegi se niti ne druži (pravi, da se bolj razume z ženskami kot z moškimi). Moram priznati, da mi je v tej zvezi samozavest kar močno padla, problem je ker se zaradi svojega videza sama sebi ne zdim lepa. On pravi, da sem mu všeč, da sem pridna (ker sem zaposlena, on pa še faksa ni naredil). Ko se hočem pogovoriti z njim, pravi da pretiravam, da si domišljam. Ampak mene tako dopisovanje resnično moti, saj si enkrat želim z njim družino in nočem ob sebi nekoga, ki bo neprestano spoznaval nova dekleta (čeprav naj ne bi bilo nič..le prijateljstvo). Ali je z mano kaj narobe? Drugače sem družabno dekle, resna (očitno preveč resna zanj), obsojam varanje in laži (po njegovem mnenju preveč moralna). Resnično sem pod stresom. Za odgovor se vam zahvaljujem.

Odgovor

Spoštovana, Moti vas partnerjevo stalno druženje in dopisovanje s prijateljicami, ki načenja vaše samozaupanje in najbrž tudi zaupanje v zvezo. Ponavadi se tako ravnanje vrti v začaranem krogu: vi iščete (in seveda najdete) potrditve, da se partner druži z drugimi ženskami, mu to očitate in pokažete, da vas to boli in spravlja ob živce (mu »težite«), partner pa se na vaše poskuse nadzorovanja in vzbujanja občutkov krivde odziva z uporom, tako da s svojim vedenjem nadaljuje in vam očita, da ste preveč nadzorujoči (ljubosumni). Sprašujete se, ali so vaše meje realne in kako to, da partner ne upošteva vaših meja. Meje vedenja, ki smo ga pripravljeni sprejeti in tolerirati v nekem odnosu, postavljamo sami. Kadar te meje postavimo jasno in odločno, se mora partner odločiti, ali bo te meje sprejel ali pa tvega izgubo odnosa. Če pa sami nismo prepričani, ali so meje upravičene, pogosto dajemo dvoumna sporočila. Dvoumna ali nasprotujoča sporočila so tista, ki partnerju omogočajo, da brez posledic nadaljuje z vedenjem, ki vas moti. Če bi partnerju jasno povedali, da si prihodnosti ne predstavljate z nekom, ki se neprestano druži z drugimi ženskami, se bi moral odločiti, ali bo svoje vedenj spremenil. Ali bi ga spremenil ali ne, je odvisno od tega, zakaj to počne. Če je vzrok potreba po samopotrjevanju, potem bo najbrž sčasoma spet poiskal načine, da si potrditev zagotovi. Ključno vprašanje je torej, zakaj vi odločno ne postavite meja. Ali vas možnost, da vas zapusti, bolj skrbi kot možnost, da svoje življenje preživite s partnerjem, ki svojo pozornost namenja tudi drugim? Zakaj ste sploh izbrali partnerja, ki svojo pozornost namenja drugim? Zakaj vztrajate v zvezi, ki je za vas vir stresa in nezadovoljstva? V kolikor pričakujete, da se bo partner spremenil, če se boste nenehno trudili zanj, ga poskušali razumeti in mu namenjali vse več skrbi in pozornosti, boste najverjetneje znova in znova razočarani. Prav tako boste razočarani, če boste pričakovali, da lahko nadzorujete partnerjevo ravnanje preko svojih odzivov nanj (očitanje, jok…). Zastavite si torej vprašanje, zakaj si želite svoje življenje preživeti ob partnerju, ki mu ne zaupate. Morda le zato, ker se bojite ostati sami? Pazite nase,