Vprašanje
Pozdravljeni!
Pišem vam v upanju, da bi mi lahko pomagali z nasvetom. Hvaležna bom vašega odgovora.
Stara sem 27 let. Odraščala sem v družini nezdravih odnosov. Oče je pil in tudi večkrat bil nasilen. Predvsem do moje matere in kasneje tudi mene. Mami je trpela ob njem, vendar je vztrajala zaradi nas otok. Ko je zaradi alkoholizma izgubil službo, je šlo samo še navzdol. Denarja je bilo premalo, prevečkrat sem se znašla v čustvenih stiskah. Bila sem boječa in vase zaprta, v šoli sem imela probleme s koncetracijo in z odnosi z drugimi sošolci. Nisem se znala postaviti zase in sošolci so se delali norca iz mene. V tem obdobju osnovno šolskih let sem bila tudi spolno zlorabljena. Pri približno 7-ih letih, me je začel zlorabljati moj bratranec, ki je 10 let starejši od mene. Začelo se je z kazanjem pornografije, kasneje pa z dotiki in siljenju k oralnemu seksu in k spolnim odnosom. To je trajalo približno dve leti dokler se nisem zlomila in začela jokati, ter se upirati. Potem je prenehal. Zagrozil mi je, da tega ne smem živi duši povedati. Počutila sem se tako krivo in tako umazano. Vendar ni bil edini, ki me je spolno zlorabil. Nekako v tem času me je zlorabil še očetov prijatelj. Z očetom in z njim smo šli z vlakom do Maribora. Megleno se spominjam, vendar vem, da sva bila pokrita z odejo in me je naskrivaj otipaval in rinil prst v nožnico. Pri 13-ih se je vame zaljubil mamin bratranec. Velikokrat je bil pri nas doma na obisku in ko sva ostala sama me je začel otipavati in poljubljati. Bilo mi je zelo neprijetno in ko sem zbrala pogum in se mu uprla, je prenehal hoditi k nam. Odraščala sem.Zatekala sem se v svoj svet, iskala uteho v naravi in v knjigah. Ko sem začela hoditi na srednjo šolo sem
se čisto izgubila. Nisem imela prave volje do učenja, čeprav bi lahko imela lepe ocene. Vendar sem bežala pred odgovornostjo. Pri 16-ih letih sem imela konflikt z očetom. Ker je bil vinjen in ker sem zamudila 10 minut, se je verbalno spravil name. Rekel mi je par zelo grdih in poniževalih besed, da sem se zlomila in mu v jezi povedala za spolne zlorabe. Ampak samo za bratranca. Potem je v šoku poklical policijo in poslali so me naprej na zaslišanja k kriminalistu. Poslali so me na ginekološki pregled in ugotovi, da sem še vedno nedolžna. Nisem mogla verjeti. Tisti dan je bil eden izmed mojih najsrečnejših dni v mojem življenju. Zaradi odločbe sodišča, da je zastaral relativni rok in, ker se nismo v času pritožili, je kazen za bratranca splavala po vodi. Takrat se mi je podrl svet, izgubila sem vero v pravico. V šoli mi je šlo še na slabše, imela sem slabe ocene in začela sem špricati pouk. Šolo sem obesila na klin in začela delati. Pri 17ih sem spoznala fanta in se noro zaljubila vanj. Lačna ljubezni kot sem bila, mi je postal smisel življenja. Z njim sem izgubila tudi nedolžnost. Po petih letih zveze sva se razšla. Znova se mi je podrl svet. Iskala sem uteho v žuranju in menjavanju fantov. Iskala sem ljubezen, vendar na napačen način. V tem času sta se starša ločila in doma sem se počutila tako neprijetno. Mami se je odselila k svojim staršem v sosednjo vas. Oče pa je bil nasilen do mene in sem bežala stran od doma. Potem sem dobila ponudbo za golo fotografiranje. Ker sem bila v finančni stiski sem ponudbo sprejela, čeprav ta odločitev ni bila v skladu z mano. Zaradi različnih okoliščin so fotografije prišle v javnost. Ker sem takrat delala v stežbi in ker so me ljudje na videz poznali, sem bila deležna javnega zaničevanja in opazk. Bile so tudi denarne ponudbe za spolne usluge, vendar si nisem želela niti ene ponudbe sprejeti.Nikoli ne bi seksala za denar. Že tako ali tako sem se počutila umazano in bilo me je sram. Zvedela je vsa okolica in težko sem živela s tem. Kamorkoli sem prišla so s prstom kazali name. Potem se je našlo mnogo "oboževalcev", vendar sem vedela, da fantje z menoj ne mislijo resno. Imela sem še par neuspešnih vez, sedaj pa imam fanta s katerim sva skupaj dve leti. Od začetka je bilo vse super. Povedala sem mu za vse kar se mi je zgodilo v preteklosti in me ni obsojal. Potem pa so se začeli problemi. Ker sem družabna in ker imam krog zelo dobrih prijateljev, se je začel počutiti odrinjenega. Pisal mi je sms-e v smislu: saj vem, da ti drugi več pomenijo. To me je zelo prizadelo, ker sem ga imela rada in res sem se trudila za najino vezo. Postal je tudi zelo ljubosumen. To me je začelo utesnjevati in psihično uničevati. Bala sem se biti vedno iskrena z njim, da ne bo kaj napačnega mislil. Naprimer, da sem že doma, čeprav sem bila še s prijatelji. Spoznala sem še enega fanta in postala sva res dobra prijatelja. Tega pa fantu nisem povedala, ker sem vedela, da bo ljubosumen in, da si bo napačno razlagal to prijateljstvo. Ker mi je brskal po mobitelu, je odkril, da si dopisujeva. Zahteval je, da z njim prekinem vse stike. Storila sem to. Vendar pa s fantom nisem srečna. Še vedno ga imam zelo rada, ampak imam občutek, da me ne ceni dovolj. Stalno me kritizira in stresa name slabo voljo. Ne znava konstruktivno reševati problemov. On je odraščal v družini, kjer se niso pogovarjali o problemih. Njegov oče mu je zelo težko izrekel kakšno pohvalo. Fant ima tudi od prejšne zveze otroka. Z bivšo tudi nista znala reševati problemov, kar naprej sta se kregala. Fant ima tudi zelo slabo samopodobo. Je zelo delaven in svoje samospoštovanje gradi na delu. Želim si več nežnosti od njega, več pozitivnih besed. Vse sem mu povedala, o vsem sva se že pogovarjala, vendar ne gre in ne gre. Ne zna kontrolirati svoje jeze, mene pa to preveč prizadane. Edino upanje vidim še v partnerski terapiji, ker drugače ne morem več vztrajati. Poleg tega me čustveno izsiljuje, grozil mi je že s samomorom, po drugi strani, pa pravi, da mu je vseeno če prekineva. Pravi, da me ima rad, vendar najde zelo malo pozitivnih lastnosti na meni. To me zelo boli. Po drugi strani pa imam prijatelje, ki me cenijo in pravijo, da sem super oseba. Vem, da se ne cenim dovolj in da moram začeti delati na sebi. Menite, da nama partnerska terapija lahko pomaga?
Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem!
Lep pozdrav, Valentina
Odgovor
Spoštovana,
Opisujete zlorabe v otroštvu in težave v svojem partnerskem odnosu. Opisujete partnerjeve lastnosti, ki vas motijo in svoje težave s samovrednotenjem in samopodobo. Sprašujete, ali bi vama pomagala partnerska terapija. Partnerska terapija lahko pomaga partnerjema, da vzpostavita bolj konstruktiven odnos, a pod pogojem, da oba to želita. Ne more pa spreminjati težav s samopodobo, ki močno vplivajo na to, kakšne odnose vzpostavljamo in kako se v njih vedemo, kakor tudi ne čustvenih stisk in težav, ki izvirajo iz posameznika, ne pa iz odnosa. Glede na vašo osebno zgodovino bi vam priporočila, da se poleg partnerske terapije sami vključite tudi v individualno psihoterapijo (o njej lahko več preberete na povezavi razvojno analitično psihoterapija ). Pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV