Spoštovani, Ni pravila glede starosti partnerjev, ki bi ustrezalo vsem in nihče ne more odločati, kateri odnos je ustrezen ali ne. Pomembno za zvezo je, da znata partnerja prepoznati in sta pripravljena razumeti ter zadovoljevati različne potrebe drug drugega, ki pa so ob večjih starostnih razlikah še posebno velike. Ponavadi je deset ali petnajstletna razlika v vaših letih večja težava kot v zrelejših, npr. pri 60 in 73 letih in obstaja možnost, da se bodo razlike z leti zmanjševale. To pa ni vedno nujno, saj statistike kažejo, da je starostno zelo različne zveze pogosteje razpadejo, ker so med partnerjema pogosto velike razlike v pogledih na življenje, partnerske odnose in družino, pa tudi zrelost partnerjev je različna , saj imata različne življenjske izkušnje. Če pa vaju te razlike ne motijo oziroma menita, da jih lahko premostita, lahko navzlic neugodnim statistikam uresničita dober partnerski odnos. Ključen je tudi motiv za izbiro starostno različnega partbnerja. Če mlajša partnerka išče v starejšem partnerju predvsem očeta, ki bo zanjo skrbel in jo varoval (kar je morda pogrešala pri svojem očetu) ali ji nudil finančno stabilnost, bo morala, če bo želela postati dolgoročno ustrezna partnerka, izstopiti iz vloge hčerke in postati tudi odrasla enakovredno odgovorna ženske, včasih pa tudi mama in negovalka (npr. ob bolezni). Če moški v mlajši partnerki vidi predvsem »trofejo« mladosti ter možnost (morda povsem dobrohotne) vloge očeta, ki vodi in odloča, bo moral slej kot prej partnerko sprejeti tudi kot odraslo samostojno žensko, saj bo ta »hči« sčasoma neizogibno »odrasla«. Partnerstvo zahteva precej več, kot si predstavljamo v obdobju zaljubljenosti . Premislita in pazita nase,