Pozdravljeni. Pred parimi dnevi je moja žena doživela živčni zlom. Vem, da medicinskega izraza za to ni, vendar ne vem kako naj drugače zadevo opišem. Žena je bila pred tem izpostavljena mnogimi pritiski zaradi težkih izpitov na faksu zaradi katerih se je blazno obremenjevala. Imava tudi hčerko, katera je bila zadnje dni precej naporna zaradi rasti zob. Par dni nazaj pa sva odšla spat (spiva v istem prostoru kot hčerka), žena pa mi je že več dni delovala zelo zaprta vase. Spraševal sem jo naj mi pove v čem je problem vendar ni mogla govoriti z menoj. Ko sva skoraj zaspala jo je vrglo iz postelje, začela je na vso moč jokati, kričati, naj ji pomagam, da morava rešiti hčerko, da morava oditi ven iz spalnice, naj vzamem hčerko, da jo je nekaj obsedlo, da se moramo rešiti... Takoj sem jo odpeljal v kuhinjo ona pa je bila zmedena, v drugem svetu. Skozi jok je vpila pomagaj mi, pomagaj mi, nekaj me je obsedlo, strah me je,... V očeh sem ji videl blazen strah, da je nekaj videla, da jo je nekaj obsedla (kot neke vrste hudič). Sedela sva na tleh, saj ni mogla stati in je samo jokala in se stiskala k meni. Njen strah pred nečim nevidnim je bil nepopisan. Počasi sem jo potolažil, da jo nima biti ničesar strah, da je vse v redu, vendar je bila še vedno v tretjem svetu. Dobila je občutek, da ji zobje rastejo, okoli sebe je gledala bojazljivo, strašljivo. Ostal sem trden in zbran, čeprav ni veliko manjkalo, da bi jo odpeljal direktno v bolnico na kakšna pomirjevala, saj je bila situacija blazno strašljiva in grozna. Počasi je začela zbrano govoriti, da se zaveda, da to ni mogoče, da ji kar zobje ven rinejo (razlage je podajala zbrano na osnovi fiziologije, biologije saj študira to smer...). Videl sem, da bova premagala ta psihični oz. živčni zlom. Prepričal sem jo, da spije kozarec vode, ter poje apaurin (upam, da sem prav napisal), kateri blaži napetost. Skozi pogovor sem jo spravil v realnost, sledila je tudi pomiritev. Počasi sva se odpravila spat in je tudi lepo zaspala. Naslednjo noč jo je bilo strah, da se ne bo kaj takega ponovilo, čutila je utesnjenost (osebno mislim, da jo je bilo strah pred strahom, ki ga je doživela prejšnjo noč). Preventivno je zopet vzela apaurin in lepo zaspala. Zjutraj jo je še vedno malce strah, da se ji ne bo kaj takega ponovilo. Nama lahko svetujete kaj naj naredimo? Je lahko vse skupaj posledica prevelike obremenitve, zaprtosti vase? Lahko to rešiva sama ali menite, da potrebuje strokovno pomoč in gre za kakšno hujšo obliko bolezni? Najlepša hvala za pomoč. Lp