Vprašanje
Pozdravljeni,
Pred enim mesecem sem imela prometno nesrečo. Na prehodu za pešce me je povozil avto. Voznik se ni ustavil na kraju nesreče. Ustavili so ga ljudje, ki so bili priče. Pa to ni tisto, kar me je zelo prizadelo. Bila sem namreč na kolesu in prehod za pešce sem prevozila v napačno smer. Plačala sem kazen za vožnjo v napačno smer. Voznik je prehitro zapeljal čez prehod, padla sem na njegovo avto, vrgel me je na kovinske kontejnerje in na cesto. Imam zlomljeno zapestje in hude udarnine po glavi, nogah, trebuhu, prsnici.
Po enemu mesecu še zmeraj težko hodim in imam bolečine. Na policijski postaji pa so mi vse razložili in ugotovili, da sem sama kriva za nesrečo in da voznik ni kriv in nima nobene odgovornosti. Nekaj vendar ni v redu! Kaj pa je z moralno odgovornostjo? Kje je sočutje, empatija? Kako to da se voznik niti enkrat ni pozanimal ali me je ubil ali spravil na voziček?Ali so samo členi v zakonu pomembni in ali ni človek vedno na prvem mestu? Zelo sem prizadeta in čutim, da tak konec zgodbe ni v redu in ni človeka vreden. Večkrat jokam in sočutje mi nič ne pomaga. Ali bi morala iti komu po pomoč in pogovor? Prosim za nasvet.
Lep pozdrav in hvala!
Pred enim mesecem sem imela prometno nesrečo. Na prehodu za pešce me je povozil avto. Voznik se ni ustavil na kraju nesreče. Ustavili so ga ljudje, ki so bili priče. Pa to ni tisto, kar me je zelo prizadelo. Bila sem namreč na kolesu in prehod za pešce sem prevozila v napačno smer. Plačala sem kazen za vožnjo v napačno smer. Voznik je prehitro zapeljal čez prehod, padla sem na njegovo avto, vrgel me je na kovinske kontejnerje in na cesto. Imam zlomljeno zapestje in hude udarnine po glavi, nogah, trebuhu, prsnici.
Po enemu mesecu še zmeraj težko hodim in imam bolečine. Na policijski postaji pa so mi vse razložili in ugotovili, da sem sama kriva za nesrečo in da voznik ni kriv in nima nobene odgovornosti. Nekaj vendar ni v redu! Kaj pa je z moralno odgovornostjo? Kje je sočutje, empatija? Kako to da se voznik niti enkrat ni pozanimal ali me je ubil ali spravil na voziček?Ali so samo členi v zakonu pomembni in ali ni človek vedno na prvem mestu? Zelo sem prizadeta in čutim, da tak konec zgodbe ni v redu in ni človeka vreden. Večkrat jokam in sočutje mi nič ne pomaga. Ali bi morala iti komu po pomoč in pogovor? Prosim za nasvet.
Lep pozdrav in hvala!
Odgovor
Spoštovana gospa Marija!
Razumem vaš gnev in bolečino ob nerazumevanju odziva povzročitelja prometne nesreče, v kateri ste utrpeli telesne in psihične posledice.
Zelo pomembno je, da prevzamete stališče do dogodka na način, s katerim sebe ne boste opredeljevali kot žalostno žrtev zločinca, ki je brez srca.
Takšno razmišljanje vam jemlje predragoceno energijo, ki jo krvavo potrebujete za telesno in psihično rekonvalescenco.
Trenutno ste se zapletli v obtoževanje in bes na povzročitelja, ki si ga pred notranjimi očmi slikate kot največjega hudobca brez trohice sočutja. Zlahka ste se zmotili in nič od tega , kar mu pripisujete ni res, vas pa grize krivica življenja, ki vam je omajala zaupanje v dober razplet in povsem zastrla pogled na preostale blagoslove, ki jih zagotovo posedujete v svojem življenju.
Tudi, če je vaša vrednostna sodba upravičena se povzročitelj zagotovo samo zaradi vašega ogorčenja ne bo spremenil in energija, ki bi jo lahko usmerili v to, da se čim prej postavite na noge in obnovite življenjski optimizem, odteka v prazno.
Sleherni trenutek, ki ga porabite za to, da se jezite nad kamenim srcem povzročitelja je za vas za vedno izgubljen. Ne zapletajte se v premlevanje nesreče in poskušajte odpustiti povzročitelju, jeza nanj vas bo samo motivirala k čim kasnejšem in nepopolnem okrevanju, kar bo po vašem mnenju popolna krivda povzročitelja, ki zaradi tega ne bo čutil posledic, vi in vaši dragi pa jih žal bodo.
Čim prej pogumno nazaj v življenje, tako je moje mnenje.
LP, Jasna
Razumem vaš gnev in bolečino ob nerazumevanju odziva povzročitelja prometne nesreče, v kateri ste utrpeli telesne in psihične posledice.
Zelo pomembno je, da prevzamete stališče do dogodka na način, s katerim sebe ne boste opredeljevali kot žalostno žrtev zločinca, ki je brez srca.
Takšno razmišljanje vam jemlje predragoceno energijo, ki jo krvavo potrebujete za telesno in psihično rekonvalescenco.
Trenutno ste se zapletli v obtoževanje in bes na povzročitelja, ki si ga pred notranjimi očmi slikate kot največjega hudobca brez trohice sočutja. Zlahka ste se zmotili in nič od tega , kar mu pripisujete ni res, vas pa grize krivica življenja, ki vam je omajala zaupanje v dober razplet in povsem zastrla pogled na preostale blagoslove, ki jih zagotovo posedujete v svojem življenju.
Tudi, če je vaša vrednostna sodba upravičena se povzročitelj zagotovo samo zaradi vašega ogorčenja ne bo spremenil in energija, ki bi jo lahko usmerili v to, da se čim prej postavite na noge in obnovite življenjski optimizem, odteka v prazno.
Sleherni trenutek, ki ga porabite za to, da se jezite nad kamenim srcem povzročitelja je za vas za vedno izgubljen. Ne zapletajte se v premlevanje nesreče in poskušajte odpustiti povzročitelju, jeza nanj vas bo samo motivirala k čim kasnejšem in nepopolnem okrevanju, kar bo po vašem mnenju popolna krivda povzročitelja, ki zaradi tega ne bo čutil posledic, vi in vaši dragi pa jih žal bodo.
Čim prej pogumno nazaj v življenje, tako je moje mnenje.
LP, Jasna
Preberi še
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV