Po mojem mnenju imava z zaročencem problem s spolnostjo. Skupaj sva tri leta, imava se zelo rada, se zelo dobro razumeva, spoštujeva in se dosti tudi pogovarjava. Jaz sem sicer od njega starejša 9 let in imam skoraj odraslega otroka, s katerim pa se tudi moj zaročenec dobro razume. Problem je v spolnosti. Jaz mislim, da bi on pri svojih 29 letih lahko imel več želje po sexu in ne samo enkrat na teden. Tudi o tem sva se že veliko krat pogovarjala. Postavila sem mu tudi že vprašanje, če ga ne privlačim dovolj, pa pravi, da temu ni tako in tudi jaz mislim, da ne, ker ga ob meni nič ne zadržuje, razen želja biti z mano, ker je najin odnos, če izvzameva ta problem, prav čudovit. Tudi glede spolnosti se lahko o vsem pogovoriva, tudi o samozadovoljevanju sva se pogovarjala, pa pravi, da tudi tega ne potrebuje. Ko pa pride do sexa, je ta prečudovit. Nikoli nama ni dolgčas in nikoli ni rutine, razen, če tako hočeva midva. Z erekcijo do sedaj ni imel nikoli problemov, le zraven se je težko spravit. Do sedaj sem se tolažila, da si jaz želim več spolnosti zaradi svoje starosti, pa zaradi pomanjkanja v prvem zakonu, za kar sem bila kriva sicer jaz, saj že od rojstva otroka nisem imela želje sprati s svojim bivšim možem. Od ločitve do sedaj pa je preteklo kar nekaj časa in kar nekaj časa me je kar razganjalo od želje po moškem. In sedaj ga imam, pa imam občutek, da tukaj ni vse v redu. Ali samo jaz vidim problem in imajo tudi moški lahko manjšo željo po sexu, kot pa njihova partnerka. Kako pogosto naj bi bili spolni odnosi med dvema, da še ne bi bilo govora o odtujenosti in problemih. In pa, s čim in kako naj pomagam svojemu zaročencu, ki v tem sploh ne vidi problem in pravi, eni smo takšni, drugi pa drugačni. Za odgovor se vam zahvaljujem, če pa slučajno niste prava oseba za to vprašanje, vas prosim, da me obrnete na pravo osebo, ali pa mi vsaj poveste, kje se o tem da kaj prebrati. Lep pozdrav.