Spoštovana, Odgovor, zakaj se vam simptomi pojavljajo navzlic jemanju antidepresivov, leži v razlagi, zakaj do anksioznosti sploh pride. Kaj sploh je tesnoba, ki se izraža skozi različne simptome (vrtoglavice, slabosti, hitro bitje srca, stiskanje v prsih…)? Ob pritiskih (zunanjih ali notranjih) se v nas sprožijo obrambni mehanizmi, ki pa so lahko bolj ali manj učinkoviti. Med zunanje pritiske sodijo stresi, zahteve, pričakovanja, med notranje pa potrebe, motivi in želje ter neskladja (konflikti) med zunanjimi in notranjimi pritiski. Vsakdanji primer bi lahko bil naslednji: šef pričakuje od nas, da ostanemo tudi po delovnem času,ker je treba delo končati nas pa to jezi, a si ne upamo ugovarjati, ker se bojimo izgubiti službo, čeprav tudi racionalno vemo, da je treba naročilo končati do roka. Njegova zahteva sproži v nas torej jezo, ki pa si je zaradi strahu ne upamo izraziti, zato jo odrinemo oziroma potlačimo. Odrinjena jeza (ne glede na to, ali si jo priznamo sli ne) pa se kot napetost nabira v nas in terja razbremenitev. Če je ne razbremenjujemo sproti, se take negativne čustvene napetosti (jeza, žalost, strah, prizadetost, nemoč...) nabirajo v nas, čutimo jih kot nedoločeno tesnobo, anksioznost. Če občutke odrivamo, tlačimo, postanejo sčasoma notranji pritiski tako močni, da se razbremenijo "mimo naše volje", enako razbremenjevanje se dogaja, če so naši obrambni mehanizmi prešibki ali premočni ali adaptacijski mehanizmi niso kos pritiskom. Obstajata dva načina takega "nenadzorovanega" razbremenjevanja, acting-in in acting-out. Acting-out se izrazi kot čustven izbruh, ki je lahko tudi skrajno agresiven. Acting-in pa pomeni razbremenjevanje skozi telo - od omotic, glavobolov do paničnih napadov ali do psihosomatskih obolenj. Antidepresivi lahko pomagajo pri umirjanju simptomov, vendar vzrokov za to, da se napetosti v nas nabirajo in ostajajo (načinov čustvenega odzivanja, manj uspešnih obrambnih mehanizmov…) ne morejo spremeniti. Zato se vam simptomi ponavljajo vsakokrat, ko se ponovijo okoliščine, ki v vas sprožijo odrivanje za vas nesprejemljivih občutkov. Pogosto je to povezano z občutki (objektivne ali subjektivne) izgube oziroma strahu pred njo (npr. konflikt s partnerjem, odhod otrok od doma, strah pred izgubo službe…). Psihoterapija je namenjena najprej odkrivanju in predelovanju čustvenih vzorcev, adaptacijskih in obrambnih mehanizmov (ki pripeljejo posledično do vedenjskih vzorcev), zaradi katerih se čustvena napetost nabira. Te smo oblikovali skozi naše zgodnje (otroške) odnose s pomembnimi odraslimi, ko smo gradili našo osebnost, identiteto in notranji "nadzor" - nadjaz. Če smo ponotranjili neustrezne vzorce čustvenih odnosov, je to vplivalo na razvoj prilagoditvenih in obrambnih mehanizmov. Z odkrivanjem in odpravljanje teh vzrokov je sčasoma mogoče v veliki meri omiliti ali celo ustaviti panične napade kot način odzivanja na pritiske. Zato ponavadi kombiniramo jemanje zdravil s psihoterapijo. Pazite nase,