Spoštovani, Poskus samomora je vedno le končni rezultat dolgotrajne in do skrajnosti stopnjevane stiske, ki se običajno kaže kot depresivna motnja (o njej si lahko preberete več na povezavi depresija ), včasih pa tudi kot druge psihične motnje. Hospitalizacija v psihiatrični bolnici je po poskusu samomora zelo priporočljiva iz več razlogov; da se pacient umiri in psihično stabilizira izven okolja, ki je sprožilo samomorilno dejanje, da se v bolnici spelje ustrezen diagnostičen postopek psihične motnje, ki stoji za tem dejanjem in da lahko v skupini sopacientov začne spoznavati, da je mogoče s pomočjo drugih ljudi začne iskati pot iz svojega začaranega kroga. V bolnici začne pacient prejemati tudi zdravila , običajno antidepresive, ki pa šele po mesecu in pol začnejo delovati s polno močjo in zmanjševati simptome psihične motnje. Seveda psihične motenje, ki je pripeljala do poskusa samomora, ni mogoče pozdraviti z nekajtedensko hospitalizacijo in jemanjem zdravil, ampak je po odpustu iz bolnice še nujno potrebno poiskati pomoč pri psihoterapevtu, ki bo pacientu pomagal poiskati in razreševati vzroke za prehude stiske, ki so ga pripeljale do poskusa samomora. Torej predlagam, da delujete pomirjujoče v odnosu z mamo in spodbujate njeno zaupanje v pomoč, ki jo lahko za svoje stiske dobi v bolnici. Po zaključenem bolnišničnem zdravljenju pa naj si poišče sebi ustreznega psihoterapevta. Več o psihoterapiji si lahko preberete na povezavi psihoterapija . Pazite nase,