Spoštovani! Že več let (8-9) je moja zvesta spremljevalka bulimija. Bila so tudi daljša obdobja, ko sem že mislila, da sem jo premagala, vendar je prišla nazaj. Hude zdravstvene težave, ki so se izkazale kot posledica bulimije, so se začele pred približno 4 meseci, kot zatečeno grlo, težave z glasilkami, dihanjem... Ker je bila bulimija nekaj tako povsem navadnega v mojem življenju sploh nisem pomislila, da gre za dolgoletne posledice prisilnega bruhanja. Mislila sem, da je to posledica kajenja, ki je delno tudi verjetno prispevalo k nastalim poškodbam. Stalno imam otečene žleze slinavke na vratu (najprej sem mislila, da imam angino), kronično vneto grlo in žrelo, spreminja se mi tudi glas, ki je postal hripav, težko govorim ipd. Odšla sem k osebni zdravnici in ji povedala kakšne so moje težave in jo vprašala ali se bo to kdaj popravilo ali obstaja kaj kar lahko omili ali popravi nastalo situacijo. Rekla je, da kar je je in da bo treba s tem živeti. Predpisala mi je antidepresiv, za katerega meni, da mi bo mogoče pomagal sprejeti stanje takšno kakršnega sem si nakopala v vseh teh letih z bulimijo. Gospa Sternad, vi ste dolgoletna strokovnjakinja na tem področju, gotovo ste videli že ogromno različnih primerov, morda med njimi nekoga, ki je imel ali ima takšne težave, kot jih imam jaz. Kako si pomaga? Ali je stanje res tako brezupno. Z bruhanjem sem seveda prekinila (upam, da mi bo uspelo na dolgi rok), trudim se opustiti tudi kajenje in začela sem z jemanjem antidepresivov (učinki bodo znani šele čez nekaj tednov). Ali me bo res celo življenje bolelo grlo in bom imela hripav glas. Ali obstaja kaj, kar mi lahko pomaga popraviti nastalo škodo?