Vprašanje
Pozdravljeni! Stara sem 21 let, trenutno študentka. V dobi osnovne šole sem doživela več travmatičnih izkušenj. Bila sem tiha in nesamozavestna punca in zaradi tega glavna tarča posmeha v razredu. O meni se je začelo izmišljati veliko zgodbic in zaradi tega sem postala tarča posmeha tudi na celi šoli. Zaradi vseh tegob sem hujšala, nisem imela energije in še bolj sem se zapirala vase. Postala sem čisto nedružabna in z nikomer se nisem hotela družiti. Do sedaj sem se precej poboljšala, saj sem se ob prehodu v srednjo šolo odločila, da ne bom več tiha punca. Postala sem zgovornejša, pridobila sem telesno težo, družiti sem se začela s prijatelji in dobila sem fanta, ki mi pri vsem skupaj najbolj stoji ob strani. Vendar pa se še vse stvari še vedno niso uredile. Pogosto me zgrabi tesnoba. Ljudi se še vedno nekako bojim. Stike z ljudmi še vedno težko navežem. Zelo težko začnem nekomu zaupati, saj menim, da me bo prizadel, kot me je prizadelo že veliko ljudi, še posebej v otroštvu. Naslednje leto si zelo želim študirati na določeni fakulteti, vendar vem, da na isti fakulteti študirajo tiste osebe, ki so me v osnovni šoli najbolj prizadele in katere še sedaj o meni širijo grde stvari, kar tudi zadnja leta slišim od nekaterih ljudi. Zaradi tega si ne upam tja, kar pa je najhuje, ko se še sedaj spomnim na kakšno grdo ozrečeno poved iz njihovih ust, me zaboli v želodcu. Zaradi toliko nepotrebnega sekiranja imam probleme z želodcem. Skušam se spopasti z vsemi slabimi spomini. Poskušala sem že z meditacijo, zavestnim dihanjem, jogo, vendar ni bilo nobenega učunka. Zaradi tesnob, ki me še sedaj pogosto obidejo, ne morem jesti, čeprav se trudim in vseeno vzdržujem normalno telesno težo. Kako se naj znebim teh groznih spominov in težav, povezanih z njimi? Hvaja za odgovor že v naprej! Lp, Maja
Odgovor
Spoštovani, Medvrstniško nasilje – bullying je žal tudi v naših šolah močno prisotno in pušča globoke rane. Ponavadi si za tarčo izživljanja nasilneži izberejo tiste vrstnike, ki so tudi sicer bolj plašni in nesamozavestni. Sprašujem se, kako to, da odrasli – učitelji, starši, niso opazili vaše stiske in vas zaščitili. Prav tako se sprašujem, kaj je razlog, da se niste k njim zatekli po pomoč? Strah pred povračilnimi ukrepi? Sram? Ali morda nezaupanje, da vam tako ali tako ne bodo pomagali? V vsakem primeru: vaše težave – pomanjkanje samozavesti, plašnost, boleči spomini… so rešljive, zato vam toplo priporočam, da poiščete ustrezno psihološko podporo in pomoč pri kliničnem psihologu ali pri psihoterapevtu poiščete ustrezno psihološko podporo in pomoč. Skupaj s strokovnjakom boste lahko raziskali in odpravili vaše težave in se brez strahu vpisali na fakulteto, ki so jo želite. Lep pozdrav,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV