Redno prebiram vaše odgovore in to me je napeljalo, da morebiti pomagam 26 let stari nečakinji, katere stiske spremljam že par let in ne morem ostati ravnodušen ob vseh težavah, ki jih doživlja. Same težave in svoja občutja je opisala sama, vmešavam se le zaradi dostopnosti do interneta. Težave so se ji pričele pred 4 leti z občasnim razbijanjem srca in povečanim utripom. Ti napadi se v teh letih stopnjujejo in jih opisuje kot da se izgublja, da se ne more kontrolirati, da bi lahko naredila kakšno neumnost, ob pospešenem bitju srca postane tresoča, ima občutek dušenja, omotičnosti, vrtoglavice, vročine v glavi, dobi potne in mrzle roke in noge, šumi ji v glavi in ima občutek, da bo padla v nezavest, je brez prave energije, ves dan utrujena zobčutkom kot da ji kamen leži na prsih, tudi pri športnih aktivnostih hitro utrujena, pri vsem tem pa ponoči razmeroma dobro spi. Začela se je bati vseh mogočih in nemogočih stvari, vsaka stvar jo vrže s tira, boji se zaprtih prostorov, višine, množice ljudi, veselih in žalostnih dogodkov, je zelo pesimistična, obhajajo jo same črne misli, je zelo živčna, nemirna in ne more sedeti pri miru. Tudi v službi ne more pozabiti na težave in jemlje po 2 persena, da uspe preživeti dan. Želi si dokončati pričeto diplomo, pa zaide v začaran krog, ko začne premišljevati, kaj jo boli, kako jo zbada in stiska pri srcu. Ker se cel dan slabo počuti in ima utrip 80 do 90 na minuto, se neprestano boji, da bo doživela infarkt ali da bo umrla. Tedaj se preplaši in stanje se še poslabša. Izogiba se prijateljev, znancev, krajev, kjer je doživela te napade, ne upa si biti sama. Ko jo poskušamo prepričati, da po toliko letih in toliko pregledih le ne more biti kaj hujšega, ponavadi bruhne v jok , češ, da s takim počutjem ne more več živeti. Njena dosedanja zdravniška obdelava: hemogram, biokemične preiskave krvi, urin, ščitnični hormoni, test na borelijo - vse v mejah normale. Pregledana pri nevrologu (bp), kardiologu (bp) rezultati pregleda s holterjem: povprečna srčna frekvenca 81/min, max 146/min, minim. 56/min, čaka jo še ultrazvok srca. Družinske bolezni: oba stara očeta umrla za infarktom pri 50 in 60 letih, mati ima epilepsijo. Če dodam še malo svojega pogleda na odraščanje dekleta. Kot otrok je bila zelo, zelo plašna, skoraj prestrašena, a se je kasneje, vsaj na zunaj razvila v dokaj samozavestno, veselo dekle, za katero sem bil presenečen, ko sem prvič zvedel, kakšne vse težave ima. Znašli smo se v slepi ulici, ko vsak dan gledamo dekle, ki v stiski joka in ne zna iz začaranega kroga. Kam se lahko obrnemo - ali vse skupaj le bolj sodi k psihiatru, ali nadaljevati s pregledi, ki pa do sedaj niso nakazali ničesar otipljivega. Vljudni bi vas prosil za pretehtan odgovor, kaj nam je storiti z dekletom, ki zgublja leta v stiskah in slabem počutju, namesto, da bi se veselila mladosti.