Draga D., pozdravljena! Najprej se opravučujem za manjšo zamudo pri odgovarjanju, v zadnjem tednu žal nisem imela dostopa do interneta. Kar se tiče vpliva družbe živali na duševno zdravje in počutje posameznika, je bilo dokazano z več đtudijami in raziskavami, da druženje z živalmi ugodno vpliva in izboljša samopodobo, zmanjšuje depresivnost, občutke osamljenosti, pesimizma, zmanjšuje tesnobnost, napetost, zveča motivacijo za opravljanje drugih vsakmodnevnih stvari, poviša raven t.i. "hormonov sreče" (endorfinov), s čimer pripomore k splošno boljšemu počutju, večji sproščenosti in predvsem zadovoljstvu s samim seboj. Pri osebah, ki imajo samomorilne misli, naj bi bil dejavnik, da imajo doma žival, za katero skrbijo, eden izmed varovalnih dejavnikov. Kot drugo, bi odgovorila na tisti del vašega vprašanja v zvezi z "odkrivanjem" raznih drugih bolezni pri človeku...Obstajajo raziskave, v katerih so znanstveniki dokazali, da posebej za to trenirani psi, lahko uspešno prepoznajo tkivo, ki vsebuje rakave celice in ga ločijo od zdravih tkiv (predvsem gre za poskuse, kjer so uporabljali rakasto spremenjene celice pri raku sečnega mehurja, malignega melanoma). Znanstveniki predvidevajo, da te, tako spremenjene celice izločajo posebne snovi, ki jih psi s svojim vohom lahko zaznajo, nam pa ostanejo skrite. Na tem mestu bi želela poudariti, da je psa potrebno naučiti, da take celice prepozna in jih nakaže (podobno kot pse pri iskanju drog). Hišni ljubljenček kot tak sam od sebe te spremembe ne bo nakazal, ker tega ni bil naučen oziroma za to nagrajen. Prav tako so znane objave primerov, ko so posebej za to izšolani psi nakazali bližajočo se hipoglikemično stanje pri bolniku z znano sladkorno boleznijo oziroma grozeč epileptični napad pri bolniku z znano epilepsijo. Domnevajo, da tudi v teh 2 primerih psi verjetno zaznajo določene snovi, ki takrat nastajajo in se izločajo skozi kožo oziroma, da prepoznajo minimalne spremembe v neverbalni govorici, ki nakazujejo nastop hipoglikemije oziroma epileptičnega napada. Kar se tiče vrste živali, je izbira takorekoč neomejena:) V tujini delajo s polži, kuščarji, kačami, pajki, pa nadalje vsemi malimi živalmi (hrčki, skakači, miši, podgane, morski prašički, činčile, kunci....), psi, konji, domačimi živalmi (prašiči, koze, ovce, osli, krave.....), delfini, lamami....Laže je delati z živalmi, ki so navajene sobivanja in sodelovanja s človekom (psi, konji..). Je pa izbira živali vedno odvisna od posameznega uporabnika in ciljev, ki jih tekom terapije želimo doseči. Veliko se dela z otroki, mladostniki, zlasti tistimi, ki imajo kakršnokoli kronično bolezen (razne telesne bolezni, duševne motnje) ali tudi kot del spodbujanja zdravega razvoja otroka (krepitev pozitivne samopodobe, prevzemanje odgovornosti, postavljanje mej...) oziroma pri nekaterih učnih težavah, vzgojno zahtevnejših otrocih. Prav tako se terapija z živalmi pogosto uporablja pri starejših, zčasti v bolnicah, Domovih za starejše...Njim prav tako druženje z živaljo daje občutek večje lastne vrednosti, izboljšuje samopodobo, daje občutek, da jih nekdo potrebuje, zmanjšuje občutke osamljenosti, olajša procese žalovanja po izgubi bližnjih, dela pa se lahko tucdi na krepitvi motoričnih, senzoričnih, kognitivnih (spomin, pozornost, koncentracija) funkcij. Pri odraslih osebah je terapija s pomočjo živali najbolj uporabna zlasti pri osebah z duševno motnjo, s kroničnimi boleznimi (rak, AIDS, srčne bolezni, nevrološke bolezni). Upam, da sem zadela bistvo vašega vprašanja. Če vas zanima še kaj, le še pišite. Prijazen pozdrav,