Vprašanje
Pozdravljeni! Vpisati se moram na študij, ampak me nič ne veseli, ne čutim se sposobno za nobeno delovno mesto. Končala sem srednjo poklicno šolo, ki me ne zanima, nato sem končala še 2 leti študija, v katerega sem se vpisala kar tako, da bom le nekaj študirala. Zdaj bi se rada vpisala v nek program, ki me res zanima, vendar ne najdem kam. Pregledala sem vse študije v Sloveniji in nikakor ne morem najti ničesar zase. Poskusila sem tudi z različnimi testi, ki pokažejo, v katerih poklicih bi bil dober, vendar dobim v vseh testih rezultat, ki pravi, da naj počnem nekaj v zvezi z glasbo in likovno umetnostjo, kar je smešno, saj nisem dovolj nadarjena. Kaj sploh še lahko naredim? Počutim se popolnoma izgubljeno, kakor da nobeno delovno mesto na svetu ne bi bilo rezervirano zame. Do sedaj sem opravljala 4 različne prakse in v vseh mi je šlo zelo slabo. Sodelavci so me zaradi tega vedno začeli obravnavati kot moteno osebo. Sprašujem se, zakaj sploh živim, če vsepovsod izpadem kot trapa. Edino, kar rada počnem, je igranje kitare, vendar mislim, da dejstvo, da nisem naredila zadnjega letnika glasbene šole, pove zadosti. Bojujem se tudi s socialno fobijo, zato je vse v življenju še toliko težje. Zelo rada bi zaključila nek študij, ki me zanima in se končno zaposlila, kot normalen človek, saj se mi čas izteka in se bom morala naučiti sama preživljati. Strah me je, da tega ne bom zmogla. Hvala za odgovor
Odgovor
Spoštovani, V zadnjem stavku ste najbrž napisali bistvo vašega problema: »…saj se mi čas izteka in se bom morala naučiti sama preživljati. Strah me je, da tega ne bom zmogla.« In prav ta strah vam brani, da bi karkoli izbrali in dokončali. Nekaterim mladim ljudem je zelo težko prestopiti v odraslost (in samostojnost ter odgovornost, ki jo to prinaša), zato se kar nekako zataknejo pred končnimi koraki. Tudi vi ponavljate napako, ki je v takem primeru najbolj pogosta: to, kar naj bi vas zanimalo, iščete izven sebe, npr. v spisku študijskih programov ali s pomočjo testov interesov. Ampak naših želja in motivacije ni mogoče najti izven nas samih. Druga napaka, ki jo danes delajo številni mladi je, da iščejo študijske programe, ki jim bi omogočili preživljanje, namesto da bi iskali tiste, ki jih zanimajo in veselijo. Posledica je, da iščejo poklic, »naziv«, namesto znanja, ki bi ga lahko ponudili na trgu dela. Potem pa pred koncem obupajo (ker jih to v resnici ne zanima) ali pa (tisti pridnejši) sicer končajo, a so v svojem poklicu nezadovoljni ali nesrečni. In končno: napisali ste, da radi igrate kitaro, niste pa naredili zadnjega letnika. Ker ste zmogli narediti nižje letnike, je težava najbrž prej v vaši motivaciji in vztrajnosti (in strahovih), kot pa v vaših sposobnostih. Pri iskanju vaše poti v odraslost (kamor sodi tudi odločanje o svojem poklicu) in premagovanju strahov in dvomov na tej poti vam lahko pomagajo strokovnjaki psiholog ali psihoterapevt, zato vam predlagam, da si poiščete pomoč. Pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV