Nočno delo je žal nuja s katero se moramo sprijazniti. Ni fiziološko in imamo zato kar nekaj težav – nekateri več, drugi malce manj, a vedno so. Prehranjevalni ritem se zaradi nočnega turnusa povsem spremeni. Najlažje bi bilo reči, da ponoči ne potrebujemo hrane, žal ni tako. Ponoči naj bi počivali, to naj bi bil čas za počitek in obnovo telesa, že samo s tem, da ostanemo budni je normalna obnova motena, če pa smo prisiljeni še na fizično delo, še toliko bolj. Kaj sedaj? Obrok hrane sredi noči pomaga telesu vrniti del potrošene energije, zato je največja napaka, če v času nočne službe obrok opustimo. Ker kljub nočnemu bedenju prebavila ne funkcionirajo povsem jih seveda ne smemo obremeniti z voluminozno in kalorično bogato hrano. Idealna izbira bi bila kakšna lahka enolončnica, oz. lahka zelenjavna juha s koščkom kruha. Žal je to le redko mogoče. Primerna je tudi kakšna sestavljena solata, preprosti narezki z manj mastnimi mesnimi ali sirnimi izdelki, kakšno sadje in topel napitek. Skratka, obrok naj bo lahko prebavljiv, naj ne vsebuje maščob (oz. naj jih ima le malo) in naj zajema tudi topel napitek (prava kava je samo za tisto »na koncu), preprosta juha ali čaj ali žitna kava z mlekom. In naj obrok ne bo obilen. Zjutraj po zaključku službe si privoščite topel napitek (vendar ne kave), in košček kruha ali kakšno preprosto pekovsko pecivo, nič ne bo napak, če dodaste še jogurt in temu naj sledi počitek. Vsi ostali obroki čez nad naj bodo zaradi nočnega obroka manj kalorični – juhe, enolončnice ali solate, izogibajte se mastnim škrobnatim jedem, ocvrtim jedem. Ko vstanete od pšočitka sledi, glavni obrok, ki naj bo ravno tako sestavljen, kakor je opisano, obrok pred odhodom v službo naj bo le skromen – vsekakor pa je razporeditev obrokov čez dan odvisna od preostalega časa, ki ostane po počitku in pred ponovnim odhodom v služno. Če si lahko privoščite daljši počitek, si boste privoščili manj obrokov.