Vaše vprašanje je zelo zanimivo! Poskušal vam bom nanj odgovoriti, tako kakor se spodobi. Bistvo polnozrnatih izdelkov so prehranske vlaknine. Popolnoma naravna snov rastlinskega porekla (torej tega v hrani živalskega porekla, razen če je umetno dodamo, ni). Človek vlaknin ni sposoben prebavljati in jih zato izloči. Seveda pa vlaknine med tem v naših prebavilih opravijo nekaj stvari – najprej nas silijo k žvečenju (hrana z veliko vlaknin običajno zahteva več žvečenja), v želodcu tvorijo nek dodaten volumen - zato smo prej siti. V črevesju vežejo na sebe vodo, nabreknejo in tako povečajo volumen. S tem regulirajo prebavo - lahko jo pospešijo, v nekaterih primerih pa jo upočasnijo. Mimogrede se na njih vežejo holesterol in nekateri strupi, ki jih tako, ne da bi se vsrkali, izločimo iz telesa. Potrebujemo jih okoli 30 – 40 g dnevno. Vegetarijanska prehrana lahko vsebuje okoli 50-60g vlaknin! Kaj pa tisto slabo? Hja, če nekdo ni vajen vlaknin ( polnozrnatih živil in …), lahko povzročijo v njegovih prebavilih pravo revolucijo! Napenjanje, plinjenje, diarejo. Nič prijetnega. Zato velja, da uvajamo vlaknine v prehrano počasi, tako, da se navadimo na njih. Isto velja tudi za polnozrnata živila. Če jih nismo vajeni, jih začnemo uvajati v našo prehrano počasi in počasi večamo njihovo količino. Seveda pa velja za polnozrnata živila še ena omejitev. Zavedati se moramo, da so polnozrnata živila samo bolj sprejemljiva in bolj zdrava izbira škrobnatih živil. In,. da seveda, tako kakor vsa škrobnata živila tudi polnozrnata živila vsebujejo kar precej energije. Načelo zdravega prehranjevanja pravi, naj bi dnevno zaužili od 10 do 16 enot (odvisno od naših energetskih potreb) škrobnatih živil. in med ta škrobnata živila spadajo tudi polnozrnata. Lahko pa s polnozrnatimi živili pokrijemo celotne potrebe po škrobnatih živilih. Srečno