Nikoli svojih otrok, svojih najbližjih, ne silimo s hrano. To bi bilo dobro, če bi počeli tudi v vrtcih in šolah. Otrok bo jedel, ko bo lačen in ko bo njegova biološka ura tako hotela. Kot mamici pa svetujem, da poskušate vzgojiteljicam predstaviti svojo težavo, povejte jim, kaj je tisto, kar ima vaš sin posebej rad in temu primerno se bodo potrudile, da bi se mu apetit spet povrnil. Počasi uvajajte spet nove okuse in ne polagajte posebne pozornosti samemu operativnemu posegu, kakor tudi ne izbiri hrane. Važno je, da se sin prehranjuje s hrano, ki je uravnotežena, bogata z vsem, kar otrok potrebuje za njegov razvoj in seveda je prav, da tudi ve, kdaj so kakšni sladki priboljški, ki pa so zagotovo prej škodljivi kot koristni, zlasti, če jih je preveč. V kolikor potrebujete še kakšen nasvet se le oglasite pri svojem pediatru, lahko pa tudi na moj naslov dsternad@gmail.com in vas sama usmerim, če bo potrebno.