Vprašanje
Spoštovani, Najprej hvala za vaš hiter odgovor, ki sem ga po vsebini tudi nekako realno pričakoval (želel pa bi si morda drugačnega). Popolnoma se strinjam z vami, da je veliko različnih faktorjev, ki lahko vplivajo na "količino maščob v krvi". Sam sicer po premisleku in analizi prehrane v zadnjem letu, menim, da sem pretiraval z količino oreščkov, saj sem kosmičem dodal vsak dan tako orehe, lešnike, mandlje, bučna, sezamova in lanena semena. to praktično 360 dni v letu...(vse v veri da so to dobre maščobe, ki jih ne more bit preveč oz naj bi to vplivalo na "dober holesterol"). Popolnoma se tudi strinjam z vami, da bi "bolniki" potrebovali individualno obravnavo glede prehrane, kar pa pri nas ni enostavno. Verjamite mi, da sem predno sem se obrnil na vas poskuša priti do relevante osebe, ki bi mi pravilno in konkretno svetovala pri bolezni, kot je tromboza, pa mi žal ni uspelo oz. sem dobil zelo povšalne odgovore. Na koncu dobiš občutek "znajdi se sam in bog ti bo pomagal". Ste prva oseba, od katere sem dobil konkretne odgovore na konkretno postavljena vprašanja. V pričakovanju pozitivnega odgovora se vam lepo zahvaljujem in vas pozdravljam. Ante
Odgovor
Spoštovani Najprej naj rečem, da zaupanje prija, hvala! Vendar je to res še vse premalo - napisal sem vam že, da potrebujete posvet, kjer boste neposredno razrešili dileme, ki vas tarejo. Že res, da nekaj še vedno ostaja na terapevstki prehrani, večina pa je že bolj na splošni uravnoteženi in zdravi prehrani, kjer je, priznam, veliko, zelo veliko „miš-maša” Zelo veliko k tej zmedi prispevajo tudi novinarji (tudi na straneh POP TV), ki povsem nekritično in z veliko dozo populizma objavljajo kontradiktorne nesmisle. A tako je življenje in takšna je tudi borba za preživetje (tudi medijskih hiš)... Na prehranskem področju je v Sloveniji in tudi širše na splošno velika zmeda. Čeprav imamo nekaj dobrih zdravstvenih centrov, ki premorejo izobražene „klinične dietetike” (KC Ljubljana, Onkološki inštitut, Novo mesto, Jesenice, in še nekaterih, praviloma pri bolnišnicah), jih je še vedno premalo, da bi lahko zajeli vse nujno potrebne težke bolnike, kaj šele ostale, potrebne svetovanja. Čeprav se vedno bolj širi mreža referenčnih ambulant, kjer delujejo relativno dobro usposobljene medicinske sestre, so le-te še vedno bolj na začetku in bolj orjejo ledino, namesto utečenih kolesnic. In potem imamo maso, nepregledno število „prehranskih svetovalcev”, med katerimi je nekaj celo dobrih, a kaj ko je večina vse preveč komercialno vpeta. A vseeno, saj bo. Počasi se prebijamo skozi gozd. Konec koncev je prehranska znanost resnično zelo, zelo mlada in je res kar težko prebiti se skozi številne raziskave. Ocenjuje se, da je letno, samo v angleškem govornem področju, okoli 9000 strokovnih objav s področja vpliva prehrane na zdravje in bolezen. in si tudi tu lahko mislimo, da so nekatere fenomenalne, druge pa zopet banalno nesmiselne - a potrebno je brati, brati, da lahko ločuješ zrno od plev... Srečno
Preberi še
Jože Lavrinec
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV