Vizita.si
Vizita zdravniki

POPovi zdravniki

Prekomerno dojenje

Prim. Zlatan Turčin dr. med.
02. 12. 2003 10.00
0

Sin je star 13 mesecev. Še vedno ga dojim. Ves čas ga dojim po principu, da dobi, kadar hoče, podnevi in ponoči. Zdaj pa to počasi postaja prehudo. V službi sem že dobra 2 meseca. Ko me ni doma, je v ...

Vprašanje
Sin je star 13 mesecev. Še vedno ga dojim. Ves čas ga dojim po principu, da dobi, kadar hoče, podnevi in ponoči. Zdaj pa to počasi postaja prehudo. V službi sem že dobra 2 meseca. Ko me ni doma, je v redu, ne komplicira, ko sem jaz doma, zahteva samo dojenje. Vedno manj je ostalih stvari, čeprav je jedel že prav vse. Ne vem, kako naj se lotim problema. Vem, da ne bom zdržala, če ga bom morala puščati jokat. Niti ga nimam kje varno pustit, saj je velik in se čez rob svoje posteljice nagne ven in bi padel. Je velik 81 cm in tehta malo čez 9kg. Teža se mu praktično ni povečala že od začetka avgusta, shodil pa je konec meseca avgusta. Kako naj hranjenje spravim v red? Hvala za vaš čas! Lep pozdrav!
Odgovor
Spoštovani, dojenje je najboljša prehrana za novorojenčka. Razen funkcije hranjenja in pridobivanja potrebnih kemičnih snovi ima dojenje tudi neko psihično (duševno) dimenzijo. Hrana na splošno ima tudi psihične komponente inkorporacije (vnašanja vase). Z dojenjem se "otrok polni s čustvi". Med mamo in otrokom razvije poseben medsebojni odnos. Čustveno je to takšna povezava, da govorimo o "diadi" (grško:  = dva, dvakrat). Tak odnos dejansko privede družino v krizo in, kot v nek "trikotnik" (triada). Istočasno s takim simbiotičnim (simbioza = sožitje dveh v skupno korist) odnosom z mamo, se začenja tudi proces separacije in individuacije - po domače bi povedal, da gre za osamosvajanje. Otrokov razvoj gre v smeri, da lahko obstaja sam brez mame (primarnega objekta). Mama in drugi družinski člani zadovoljujejo otrokove potrebe po varnosti in mu na različne načine sporočajo, da ni nič hudega če se ne "drži za roko". V prvi polovici drugega leta starosti začne otrok raziskovati okolje in se oddaljevati od mame, v drugi polovici drugega leta starosti pa ponovno išče bližino. V tretjem letu že lahko ostane nekaj časa sam brez navzočnosti pomembne osebe (praviloma je to mama). Zato poskušajte vašem sinu pokazati, da ni nič hudega, če ne sesa kadarkoli. Njegova mama je več kot samo dojka. Vašo eventualno nejevoljo zaradi njegove želje po sesanju lahko sin razume kot zavračanje. Sprejemanje pa ni samo dojenje in igranje z vašimi dojkami. Poskušajte se takrat z njim ukvarjati na nek drugačen način (pogovor, petje …). Kot sem že pisal, moramo upoštevati otrokov ritem, otrok pa za življenje rabi tudi neka pravila. Vašemu sinu želim hranjenje z zmernim dojenjem, vam pa, da boste to fazo uspešno preživeli. LP
Prim. Zlatan Turčin, dr. med.
Preberi še
Prim. Zlatan Turčin, dr. med.
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662