Moja zgodba. Ko sem bila stara 5 let, sem bila mislim, da večkrat spolno zlorabljena s strani osebe, ki me je imela v varstvu. Ne vem točno kolikokrat in v detajle, saj je spomin le groba slika. Z dejstvom, da sem bila zlorabljena sem se srečala v puberteti, 15+. Takrat so se začele pojavljati težave, vračajoči spomini, hudi panični napadi, kreganje, misli na samomor, nezmožnost spanja in normalnega življenja. Po nasvetu prijateljice, sem se odločila, da psihiatrično zdravljenje z diagnozo posttravmatska stresna motnja in z z zdravili cipralex 10mg. Stanje se je izboljšalo, ampak sem pričela "tolažbo" iskati v hrani, močno sem se zredila. Nastopila je zopet močnejša depresija, vmes sem se tudi samopoškodovala. Na lastno pest sem prenehala z jemanjem antidepresivov, sledila je matura in vpis na želen faks. Takrat so se začeli pojavljati problemi, panični napadi, ki so bili sprva zgolj v blažji obliki od občutkov, da me nihče ne mara, da me ima učitelj na piki, žalost, občutki manjvrednosti, da ne bom zmogla končati faksa. Naj omenim, da sem izpite delala z ocenami 8,9,10 in kljub temu sem imela občutek, da nisem dovolj dobra. Panični napadi so se stopnjevali, imela sem kar nekaj hudih, nisem mogla dihati, mislila sem, da bom umrla, srce mi je neznosno bilo. Zopet sem pristala pri psihiatrinji, diagnoza anksioznost in pijem portal 20mg, vendar sem se zopet zredila in to me vleče k tlom. Imam dneve, ko se počutim super in dneve, ko se mi zdi, da nisem nič dosegla in da nikoli več ne bo tako... Glede zlorabe sem 5 let obiskovala tudi terapevta, kjer sva večino stvari tudi predelala. Še vedno pa imam globoko v sebi občutek, da če sem debela, sem neprivlačna in tako se mi zloraba ne bo več zgodila. Zavedam se tega, ampak ne zmorem ta začaran krog s hrano. Mine dan, ko sem se žmožna kontrolirati in pojesti normalne obroke in potem je dan, ko zmečem vase vse kar vidim in imam potem hude občutke krivde. Zdi se mi, da sem se znašla na točki ko ne vem kako naprej, da bi se še boljše počutila. Psihiatrinja me je tudi naučila avtogenega treninga sproščanja, ki sem ga več časa izvajala..ko se je izboljšalo, pa sem prekinila. Kaj bi morala spremeniti, da se bi moja počutje še izboljšalo? Je mogoče, da se bom celo življenje soočala z depresijo in njej ostalimi boleznimi ali je to zgolj obdobje, ki bo minilo in bo boljše, saj sem sedaj v obdobju 5 let dvakrat jemala antidepresive..? najlepša hvala za odgovor