Vprašanje
Dolgo časa odlašam s pisanjem tega vprašanja. Težko je razložiti na kratko moj problem. Pred približno tremi leti sem vam velikokrat pisala in vsakič ste mi odgovorili ter mi dajali nasvete, ki mi jih drugi niso mogli. V tem času sem imela, sicer se tega nisem zavedala, anoreksijo in bulimijo hkrati. Tudi moje čustveno razpoloženje je neverjetno nihalo. Kljub temu, da so sošolci to opazili in povedali tudi šolski psihologinji, jim nisem verjela in mislila, da z njimi ni nekaj vredu. Počutila sem se zelo debelo, čeprav sem v kratkem času shujšala za 16 kg. Ko so starši to opazili, so bili zelo jezni in so mislili, da samo iščem pozornost. Vendar jaz sem hotela biti samo lepa in suha. Kot sem že omenila, je moje čustveno razpoloženje zelo nihalo, včasih so bili tudi najhujši trenutki, ko sem si želela, da me ne bi več bilo na stem svetu. Starši so me hoteli peljati k psihologinjo in mi rekli, da bom najverjetneje morala tudi v bolnico. Tega sem se zelo ustrašila in začela jesti. V mesecu dni sem se zredila za 4 kilograme, potem pa je prišla jesen in s tem tudi šolanje v gimnaziji. Od tega časa naprej samo še jem in sedaj imam že 74 kg (prej sem jih imela 49).
Sedaj mi doma govorijo že kar nekaj časa, da sem predebela in da naj že enkrat shujšam. Jaz pa sem v resnici samo izgubljena in niham iz ene skrajnosti v drugo. Vem, da moram shujšati, vendar enostavno nimam cilja. Vsak dan znova si rečem - eh, saj jutri bom pa res začela hujšati. Vsak dan znova in znova.
Zadnje dni sem premišljevala o tem problemu in prišla do zaključka, da se sedaj že nagibam na drugo skrajnost - na prenajedanje. Morda je to povezano tudi s psiho, saj sem ugotovila,da večinoma jem brez razloga ali morda zaradi kakšnih težav, ki jih nisem rešila in jih tlačim s hrano.
Danes sem dosti premišljevala o tem in res si želim shujšati na 50 kg. Bojim se, da ne bom znala vztrajat. Bojim se, da bom še bolj debela. Nihče me ne bo pogledal, čeprav sem drugače zelo luštna punca, priznam.
Vem približno, kaj moram jest, če želim zdravo shujšat, vem, da se moram gibati. Vas pa vprašam - sem morda zasvojena s hrano? Sem bolana?
Odgovor
Spoštovana mlada princeska, ukvarjanja z dietami, hujšanji, podtikanja o suhosti, debelosti, ... sodijo med prve korake, ki lahko pripeljejo do resnične zasvojenosti, bolezni, ki jo seveda poimenujemo motnje hranjenja in ki lahko resnično zapletejo naše življenje v začaran krog, iz katerega je težko ven in mnogi potrebujejo resnično strokovno pomoč. Predlagam vam, da preberete mojo knjigo z naslovom Motnje hranjenja: od besed, ki ranijo, k besedam, ki celijo. Tako se boste seznanili z vsemi pastmi, vzroki, posledicami, ki jih početje ob nepravilnem odnosu do lastnega telesa in odnosu do prehranjevanja, pripelje. Morda tudi ne bi nič škodil temeljit pogovor doma z vašimi starši, v katerem jim boste sporočili, da vas njihove opazke okrog telesne teže še kako motijo, da potrebujete pomoč in razumevanje ter da seveda se morebitne odvečne telesne teže, lotite z vso mero treznosti in kontrole. Zapomniti si morate, da odraščate, da se vaše telo spreminja, da pa za zdravo telo in sploh dobro duševno zdravje, potrebujete uravnoteženo prehrano, bogato z vso hrano, ki jo ponuja prehranska piramida, ki jo je spoštovati vsak dan. Če boste potrebovali kakršnokoli dodatno razlago, pomoč, me seveda lahko kadarkoli kontaktirate tudi na moj osebni mail: dragica.sternad@guest.arnes.si Pozdravljeni in glavo gor, pravim jaz. Zaslužite si srečno življenje.
Preberi še
Mag. Dragica Marta Sternad
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV