Sem 22 letna študentka. Zdravila sem se zaradi manične depresije, vendar samoiniciativno opustila zdravljenje. S težo nikoli nisem imela posebnih težav, sem sicer malo močnejše konstrukcije, večkrat sem kot(skoraj vsaka) najstnica poskušala bruhati hrano, vendar nikoli ni šlo pretirano zares. V zadnjih 7 mesecih pa je začela hrana v mojem življenju imeti preposeben pomen. Zaradi preteklih duševnih težav, sem se naučila samoanalizirati, tako da imam občutek, da se zavedam kje tiči problem, vendar mi je vse skupaj ušlo iz vajeti, sedaj si ne znam pomagati. V zadnjih 5-6 mesecih sem se zredila skoraj 20 kg. Zaradi tega precej trpi moje fizično počutje ter moja že tako skromna samozavest. Na srečo imam fanta, ki mi pravi, da sem vseeno lepa in mi nudi podporo, zato svoj čas preživljam pretežno samo z njim, klic prijateljice me npr. moti in večkrat se izogibam družbe, zato postajam povsem druga oseba in to mi ni všeč. Trenutek v dnevu, ki mi nudi največje užitke je, ko greva s fantom na kosilo oz. greva kupovat hrano...Že med kosilom razmišljam kaj bom naslednji dan skuhala. Ko gre fant v službo in ostanem sama, pojem nečloveške količine hrane, tako da mi je pošteno slabo, nato pa si naročim še pico. Včasih ne morem zaspati zaradi bolečin v želodcu, tako da bruham, potem je bolje. To stanje traja že nekaj časa in mi je spremenilo življenje ter osebnost. Prosim za nasvet, hvala.