Vizita.si
Vizita zdravniki

POPovi zdravniki

Preobčutljivost

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.
24. 03. 2014 13.52
0

Pozdravljeni imam vprašanje glede prevelikih pričakovanj. Star sem 52 let in ločen, razočaran nad ljudmi. Ugotovil sem, da je temu velikokrat botrovalo preveliko pričakovanje do drugih ljudi, pa tudi ...

Vprašanje
Pozdravljeni imam vprašanje glede prevelikih pričakovanj. Star sem 52 let in ločen, razočaran nad ljudmi. Ugotovil sem, da je temu velikokrat botrovalo preveliko pričakovanje do drugih ljudi, pa tudi moja preobčutljivost, zato bi rad temu napravil konec. Moj zdravnik mi je pojasnil, da sem taka oseba zaradi otroških travm, ki pa jih ne bi rad pretirano obravnaval, starša sta še živa, a ne več racionalna jaz pa tudi že tako v letih, da se mi zdi vse že tako oddaljeno in odčustvovano, da se ne bi več rad ukvarjal s tem. Vseeno pa si nekako ne predstavljam, kje je tista meja, ko si preobčutljiv,čisto vsega tudi ne bi rad prenašal, saj imam svoje dostojanstvo, po drugi strani pa ne bi rad v sebi trpel zaradi krivic in drugih negativnih ljudi, ki so okoli poleg mene in se meni na ljubo ne bodo spremenili. Konkkretno, spoznal sem partnerko, ki ima zelo malo časa zame. Po eni strani razumljivo, ima dve hčerki, mamo, sestro, prijateljice, skratka ima svoje življenje. Jaz pa sem bolj samotarske sorte in bi bil rad več z njo. Večkat sva še vse zmenjena, pa potem zadnji moment odpove srečanje ali pa mi dolgo , več dni ne vrme klica. Je zasedena ženska, jaz pa imam čas. In ta čas čakam nanjo. Pri tem se počutim pod velikim pritiskom, ker sem negotov. Kje je, kaj počne, kdaj pride, kdaj bo poklicala, zakaj ji je vse drugo pomembnejše kot jaz. Podobno je tudi kar se tiče drugih ljudi. Torej je vsaj delno, krivda tudi v meni, ker tega ne znam prenašat. Zato se obračam po nasvet še k vam, da mi date kakšen pamenten nasvet. Lepo se vam zahvaljujem in vas pozdravljam. Robert
Odgovor
Spoštovani, Občutljivost oziroma preobčutljivost je res povezana s prevelikimi oziroma nerealnimi pričakovanji, v enaki meri pa tudi s postavljanjem zdravih meja in zahtev. Oboje pa je spet povezano z našo samopodobo. Vse to se oblikuje v našem otroštvu, zlasti v prvih petih letih, in je odvisno od tega, kakšne je bil odnos med starši in otrokom. Če je ta bil dovolj čustveno varen in topel ob jasnih zdravih mejah, potem človek zgradi zdrave meje, pričakovanja ter stabilno pozitivno samopodobo. Če pa je bilo čustvene varnosti, topline, stabilnosti odnosov ter zdravih meja in vzpodbud premalo ali pa so bili odnosi celo travmatični (čustvena hladnost ali zavračanje, posesivnost ali pretirana zaskrbljenost, alkoholizem, nasilje v družini, psihične, telesne ali spolne zlorabe otroka, izgube, ločitve staršev ali od staršev… ), potem otrok lahko zrase v preobčutljivega in negotovega človeka, ki se težko znajde v medosebnih odnosih. Še več, ker pozna le take vzorce odnosov, ki jih je spoznal kot otrok, nezavedno izbira ljudi, ki se do njega vedejo podobno, kot so se starši. V te odnose pa vstopa z neuresničenimi pričakovanji, ki jih spet nosi iz otroštva in si na ta način znova in znova ponavlja svoje boleče izkušnje. Ker nam ljudje v odraslih odnosih ne morejo in tudi nam niso dolžni nadomestiti otroških čustvenih primanjkljajev, se tak človek čuti znova in znova razočaranega in ranjenega. Za partnerko ste si izbrali žensko, ki ima malo časa za vas. Zaradi tega ste znova in znova zavrnjeni, kar vas boli. Zakaj torej vztrajate v odnosu, ki vam ne daje tega, kar si želite? Zakaj ne iščete nekoga, ki vam bo ponudil več pozornosti? Po drugi strani pa – odrasli ljudje imajo poleg partnerskega odnosa še vrsto drugih vezi in je povsem normalno, da vsega svojega časa in pozornosti ne posvetimo samo partnerju. Če nekdo v zvezi pričakuje preveč, lahko postane taka zveza dušeča. Možnosti sta torej dve: ali so vaša pričakovanja prevelika ali pa vam vaša partnerka lahko ponudi manj, kot vi želite. To dilemo lahko razrešite skupaj s psihoterapevtom , ki vam bo tudi pomagal prepoznati vašem, morda zelo rušilne vzorce odnosov, ki ste jih, kot vam je povedal že vaš zdravnik, prinesli iz vašega otroštva. Če jih boste hoteli prepoznati in spremeniti, vam ne bo preostalo drugega, kot obravnavati vaše »otroške travme«, saj se prav tam skrivajo odgovori na vprašanja, ki ste mi jih zastavili. Skozi odnos s terapevtom pa boste lahko zgradili nove, bolj konstruktivne oblike medosebnih odnosov, ki temeljijo na realnih pričakovanjih in vzajemnosti. Izbira je vaša. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662