Spoštovani, Vaš partner vas je najprej zavrnil, kasneje pa se je navezal na vas. Vi pa ste še vedno nezaupljivi zaradi prvotne zavrnitve. Ključno je vaše vprašanje: »Ne vem kako naj se spopadem s preteklostjo.« zaupanje oziroma nezaupanje v drugega je tesno povezano z našim občutkom, kako varni so bližnji odnosi. Naša osebna preteklost, zgodovina odnosov v naši prvotni družini globoko v nas vtisne vzorce zaupanja ali nezaupanja v druge ljudi, pa tudi našega lastnega samozaupanja. Če smo v otroštvu in odraščanju doživljali čustvene zavrnitve, zapuščanja ali izgube, potem tudi v trenutnih odnosih nezavedno pričakujemo, da se nam bo ta izkušnja ponovila, saj smo globoko v sebi prepričani, da noben odnos ni dovolj varen, ker morda tudi sami nismo dovolj dobri, da bi nas drug človek imel rad. Zato nam vsaka zavrnitev prebudi negotovost, tesnobe in strahove, ki smo jih doživljali kot otroci. Še več, za partnerje celo izberemo ljudi, ki nam ponovijo prvotne boleče izkušnje zavračanja in se borimo zanje, tako kot smo se borili za tiste odrasle v našem otroštvu, ki so nam bili čustveno ali realno nedosegljivi. Morda se je na nek način s tem partnerjem ponovila tudi vaša pretekla izkušnja ne-varnega odnosa, zato navzlic trenutnim dobrim obetom ne morete pomiriti svojega strahu, ki je vcepljen globoko v vaše doživljanje odnosov. Tudi tistim ljudem, ki so kot otroci doživljali dovolj varne in stabilne odnose, zavrnitev prav tako ni všeč, vendar ne zbudi trajnejše tesnobe in nezaupanja. Najprej pretehtajo, koliko časa in na kakšen način so se pripravljeni truditi za naklonjenost tistega, ki jih je zavrnil. Če se okoliščine spremenijo, ponovno premislijo, na osnovi česa tistemu človeku lahko zaupajo. Na podlagi ustreznih izkušenj lahko nato odpustijo napako in ne čutijo več tesnobe in negotovosti. Tisti, ki so odraščali v premalo varnih odnosih pa ne zmorejo preko svojih skrbi in negotovosti. Zaradi tega lahko začnejo sčasoma partnerja bodisi nadzorovati ali pa mučiti z očitki ali ljubosumjem, kar na koncu lahko pripelje do tistega, česar se najbolj bojijo – da partnerja odženejo od sebe. O oblikah varne oziroma ne-varne navezanosti v otroštvu in odraslosti si lahko več preberete na povezavi navezanost v otroštvu in navezanost v odraslosti . Če menite, da se boste lahko sčasoma, z več pozitivnimi izkušnjami, pomirili, se skušajte zavedati, da je vaše nezaupanje morda nerealno in ga ne prenašati na partnerja. Če pa so vaši občutki premočni, morda celo neobvladljivi in povod za konflikte ali pa se vaša tesnoba ne zmanjšuje, vam svetujem, da si poiščete pomoč pri psihoterapevtu razvojno analitične smeri, ki vam bom znal pomagati razumeti in preseči vaše strahove in nezaupanje v odnosu navezanosti na partnerja. Več o razvojno analitični psihoterapiji si lahko preberete na povezavi razvojno analitična psihoterapija . K psihoterapevtu se lahko naročite na povezavi psihoterapevt . Pazite nase,